Čeprav bi stranka s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks lahko dosegla oprostitev šele za taksno obveznost, ki ji bo nastala v zvezi z morebitnimi pravnimi sredstvi, to ne pomeni, da nima pravnega interesa za svoj predlog, čeprav postopek na prvi stopnji še ni končan.
odškodnina za posebno težko invalidnost – duševne bolečine zaradi težke invalidnosti bližnjega – osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine – posredni oškodovanec
Posebno težka invalidnost, ki je predpostavka za pravno priznano nepremoženjsko škodo tožnikov kot posrednih oškodovancev, je pravni standard, ki terja omejen pristop. Odškodnina za škodo posrednih oškodovancev se namreč prisodi le izjemoma. Že iz samega pojma posebno težka invalidnost izhaja, da gre za najtežje primere hudih primerov invalidnosti.
Obstoj trajnejše življenjske skupnosti je torej predpostavka za pravico do odškodnine le za brate in sestre, ne pa tudi za člane ožje družine, to je za zakonca, otroke in starše.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0062994
OZ člen 247, 347, 347/1, 356, 356/1, 356/2, 365, 366, 367, 367/1. ZST-1 člen 13, 39. ZST člen 4, 4/2, 4/2-1, 8, 14. ZPP člen 105a. ZPP-D člen 130, 130/1.
pogodbena kazen – občasna terjatev – triletni zastaralni rok – neposredno izvršljiv notarski zapis – pretrganje zastaranja – predlog za izvršbo – bodoča terjatev – judikatna terjatev – začetek uporabe ZST-1 – plačilo takse kot procesna predpostavka
Če je pogodbena kazen določena za vsak dan zamude, gre za občasno terjatev, za katero velja triletni zastaralni rok.
Upoštevaje prehodno določbo 1. odstavka 130. člena ZPP-D, v kateri je določeno, da se postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljuje po določbah tega zakona, če ni v tem zakonu določeno drugače, in ostale prehodne določbe, ki ne določajo izjeme od te določbe za začetek veljavnosti 18. člena ZPP-D, s katerim je bila spremenjena sporna določba 105.a člena ZPP, je treba v konkretni pravdi upoštevati tudi novelirano določbo 105. a člena ZPP, kljub temu, da je postopek začel teči pred uveljavitvijo novele ZPP-D.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – DAVKI – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0057665
ZPP člen 13,206, 339, 339/2, 339/2-3, 339/2-8, 339/2-14. ZDavP člen 234, 240, 240/1, 240/6. Direktiva Sveta 76/308/EGS o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z prelevmani, davki in drugimi ukrepi člen 12, 12/1, 17.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – izvršljivost odločbe belgijskega organa – davčni dolžnik – postopek davčne izvršbe – porazdelitev pristojnosti med organi držav članic
V postopku, ki se vodi na podlagi zaprosila, je zato, upoštevajoč te določbe, lahko predmet preiskusa zgolj pravilnost in popolnost zaprosila tuje države ter sam postopek, ki se nato na tej podlagi vodi, ne pa morebitna pravilnost ali nepravilnost izvršilnega naslova, njegova predhodna vročitev in morebitne druge napake pred organi države prosilke. Vse to je stvar postopkov v državi prosilki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0060698
ZPP člen 1, 181, 181/1, 181/2, 339, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 17. SZ-1 člen 28, 28/1, 29, 29/4, 32, 33, 182. ZNP člen 17, 112.
pravovarstveni interes za ugotovitveno tožbo - ustavitev nepravdnega postopka – pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov
Če je odločitev v nepravdnem postopku, v katerem bi sodišče moralo odločati po pravilih pravdnega postopka, obremenjena z bistveno kršitvijo postopka, se nepravdni postopek ustavi in postopek nadaljuje po pravilih pravdnega postopka pred prisojnim sodiščem.
Ker od vložitve vloge z dne 12. 03. 2010 dalje predlagatelji ne zahtevajo več oblikovanja pravnega razmerja, ampak odločitev v sporu o obstoju civilnopravnega razmerja, je o zadevi treba odločiti po pravilih pravdnega postopka.
Obveznost na podlagi določila 117. člena OZ (nemožnost izpolnitve) ugasne le, če je izpolnitev objektivno nemogoča, če jo nihče ne more opraviti. Če obveznost lahko opravi nekdo drug, obveznost ne ugasne.
Z dopolnilno sodbo je prvo sodišče le dopolnilo svojo sodbo z dne 18. 05. 2009 in zato ni bilo dolžno v razlogih dopolnilne sodbe ponovno obrazlagati svoje dokazne ocene, kot jo je utemeljilo v razlogih sodbe z dne 18. 05. 2009, kolikor ti razlogi zadevajo tudi odločitev o podrejenem tožbenem zahtevku.
Slabo finančno stanje in nelikvidnost toženca sicer lahko pomeni objektivno slabšo možnost tožnika za izterjavo terjatev, vendar bi moral tožnik za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe navesti in dokazati še aktivno ravnanje toženca, ki bi bilo usmerjeno v odtujevanje, skrivanje ali kakšno drugačno razpolaganje s premoženjem, s katerim bi postala izterjava terjatve onemogočena ali vsaj otežena.
zaznamba izvršbe – hipoteka – obseg presoje pogojev za vpis
Zemljiškoknjižno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne ugotavlja in presoja obstoja in utemeljenosti terjatve, temveč presoja le pogoje za zaznambo izvršbe po 86. čl. ZZK-1 in za vknjižbo hipoteke po 88. čl. ZZK-1.
OZ člen 190, 198, 346, 347. ZASP člen 156, 157, 159.
male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – zastaranje avtorskih zahtevkov – verzijski zahtevek
Konkretni tožbeni zahtevek ne izvira iz pogodbenega razmerja med strankama, kjer bi stranki določili krajši zastaralni rok, ampak gre za enostranski akt tožnika, ki svojo terjatev utemeljuje neposredno na podlagi zakona in v ta namen kršitelju avtorske pravice mesečno izstavlja račun za plačilo nadomestila. Sporni zahtevek je tako po svoji naravi verzijski zahtevek, za katerega velja petletni zastaralni rok.
Namen določbe 29. člen SPZ je varovanje zapuščine v korist dedičev, svoj namen pa doseže v tistih primerih, kadar nobeden od dedičev nima dejanske oblasti nad zapustnikovo stvarjo, zapuščino pa je treba zaščititi pred posegi tretjih. Tožnik in njegova žena M. M. sta bila soposestnika sporne nepremičnine, po smrti svoje žene pa je tožnik postal dejanski posestnik te nepremičnine v celoti. Toženec je kot sodedič M.M. v trenutku njene smrti sicer pridobil zakonito soposest, ki pa ne more konkurirati močnejši, dejanski tožnikovi posesti. Posestno varstvo je v prvi vrsti namenjeno varovanju obstoječega stanja dejanske oblasti nad stvarjo. Zato toženčeva zakonita soposest ne more biti enakovredna tožnikovi dejanski posesti.