zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti
Učinek zaznambe izvršbe je ta, da pridobi upnik, ki je predlagal izvršbo na nepremičnino, hipoteko na nepremičnino, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe. Če je upnik hipoteko pridobil že prej, učinkuje zaznamba izvršbe že od trenutka, od katerega učinkuje vknjižba te hipoteke. V takšnem primeru zaznamba izvršbe nima za učinek nastanka nove prisilne hipoteke z novim vrstnim redom in zemljiškoknjižno sodišče le odloči, da zaznamba izvršbe učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje že vknjižena hipoteka.
povrnitev premoženjske škode – nova škoda – valorizacija zavarovalne vsote
Sodišče mora pri odločanju o zahtevku na plačilo odškodnine za novo škodo ugotavljati, ali so podane vse predpostavke odškodninske odgovornosti, kakor tudi, ali je bila zavarovalna vsota z že izvršenimi izplačili izčrpana.
Odškodnina za novo škodo je vselej “presenečenje“ za odgovorno osebo in posega v njeno pričakovanje ter s tem pravno varnost, že zato, ker je ob prvem odločanju o odškodnini ni bilo mogoče pričakovati.
zaznamba izvršbe – hipoteka – obseg presoje pogojev za vpis
Zemljiškoknjižno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne ugotavlja in presoja obstoja in utemeljenosti terjatve, temveč presoja le pogoje za zaznambo izvršbe po 86. čl. ZZK-1 in za vknjižbo hipoteke po 88. čl. ZZK-1.
Z dopolnilno sodbo je prvo sodišče le dopolnilo svojo sodbo z dne 18. 05. 2009 in zato ni bilo dolžno v razlogih dopolnilne sodbe ponovno obrazlagati svoje dokazne ocene, kot jo je utemeljilo v razlogih sodbe z dne 18. 05. 2009, kolikor ti razlogi zadevajo tudi odločitev o podrejenem tožbenem zahtevku.
Slabo finančno stanje in nelikvidnost toženca sicer lahko pomeni objektivno slabšo možnost tožnika za izterjavo terjatev, vendar bi moral tožnik za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe navesti in dokazati še aktivno ravnanje toženca, ki bi bilo usmerjeno v odtujevanje, skrivanje ali kakšno drugačno razpolaganje s premoženjem, s katerim bi postala izterjava terjatve onemogočena ali vsaj otežena.
ZOR člen 178, 178/1. ZOZP člen 20. ZPP člen 14, 282, 282/2.
zavarovalni primer – nastanek škodnega dogodka – zavarovalniška goljufija
Sodba sodišče veže, ko je razglašena, če pa ni javno razglašena, pa tedaj, ko je pisno dostavljena strankam.
To, da je bila zavržena kazenska ovadba zoper tožnico zaradi (zavarovalniške) goljufije, pravdnemu sodišču ne preprečuje presoje, ali je do zavarovalnega primera prišlo.
Obveznost na podlagi določila 117. člena OZ (nemožnost izpolnitve) ugasne le, če je izpolnitev objektivno nemogoča, če jo nihče ne more opraviti. Če obveznost lahko opravi nekdo drug, obveznost ne ugasne.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056177
ZSKZ člen 14, 41/1. ZSpo člen 17, 64, 64/1. ZLNDL člen 2. ZPP člen 7, 7/1, 212, 214, 214/1, 337, 337/1.
lastninjenje – družbena lastnina – kmetijska zemljišča – športni objekti
Tožnica, ki je na spornih (kmetijskih) zemljiščih, ki so bila družbena lastnina pridobila lastninsko pravico na podlagi ZSKZ, ostaja lastnica zemljišč, ne glede na kasneje sprejet ZSpo, ker na njih ni športnih objektov.
ZZK-1 člen 200, 201. Uredba o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki v zemljiška katastra člen 5.
prenos ročno vodene zemljiške knjige v elektronsko vodeno – postopek poprave prenosa ročno vodene zemljiške knjige – pomotni vpis
Uredba ne določa načina odprave pomanjkljivosti, do katere lahko pride pri končni uskladitvi, zato je potrebno za odpravo teh pomanjkljivosti uporabiti določbe o zemljiški knjigi, ki se nanašajo na pomotni vpis.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – DAVKI – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0057665
ZPP člen 13,206, 339, 339/2, 339/2-3, 339/2-8, 339/2-14. ZDavP člen 234, 240, 240/1, 240/6. Direktiva Sveta 76/308/EGS o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z prelevmani, davki in drugimi ukrepi člen 12, 12/1, 17.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – izvršljivost odločbe belgijskega organa – davčni dolžnik – postopek davčne izvršbe – porazdelitev pristojnosti med organi držav članic
V postopku, ki se vodi na podlagi zaprosila, je zato, upoštevajoč te določbe, lahko predmet preiskusa zgolj pravilnost in popolnost zaprosila tuje države ter sam postopek, ki se nato na tej podlagi vodi, ne pa morebitna pravilnost ali nepravilnost izvršilnega naslova, njegova predhodna vročitev in morebitne druge napake pred organi države prosilke. Vse to je stvar postopkov v državi prosilki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0057675
ZVKSES člen 15, 15/3. ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-8.
trditvena podlaga – dokazno breme – materialno procesno vodstvo – pravica do izjave – sodba presenečenja – vračilo preostanka kupnine – očitne napake pri prevzemu stanovanja
Tožnik, katerega trditve so se izkazale za neresnične, ne more biti presenečen nad izdajo zavrnilne sodbe, četudi je sodišče k pravilnim razlogom dodalo še druge argumente, ki niso bili predmet obravnave.
Pravica do izjave je lahko kršena le, če stranki ni dana možnost izjave glede odločilnih dejstev.
V času izdaje izpodbijanega sklepa je še veljalo določilo 2. odst. 108. člena ZPP, po katerem je sodišče nepopolno vlogo zavrglo, če jo je vložil odvetnik, ne da bi ga poprej pozvalo k njeni dopolnitvi. Ustavno sodišče RS je to zakonsko določilo naknadno razveljavilo. Ker je razveljavitev začela učinkovati prej, preden je bilo o predlogu za obnovo pravnomočno odločeno, bi bilo treba izpodbijani sklep sicer razveljaviti. Kljub temu pa sodišče druge stopnje izpodbijanega sklepa ni razveljavilo. V obravnavanem primeru bi bila namreč razveljavitev sama sebi namen, saj toženec z nikakršno dopolnitvijo svojega predloga ne bi mogel več narediti pravočasnega.
skupno premoženje – obseg skupnega premoženja - vlaganja v nepremičnino, ki je posebno premoženje – delitev skupnega premoženja v pravdi – poslovni delež zakonca – zastaranje zahtevka po prodaji predmeta skupnega premoženja
Če med zakoncema ni možen dogovor o ureditvi premoženjskih razmer, se v pravdnem postopku ugotovi obseg skupnega premoženja in deleži zakoncev na skupnem premoženju, v nepravdnem postopku pa se opravi delitev po pravilih o delitvi skupnega premoženja. Le v izjemnih primerih se lahko že v pravdnem postopku uveljavljajo zahtevki, s katerimi se zahteva delitev skupnega premoženja. Obstajati morajo opravičljive okoliščine in nobena stranka ne sme nasprotovati delitvi skupnega premoženja v pravdnem postopku oziroma so ugovori stranke neutemeljeni glede na predmet delitve.
Po prodaji predmeta skupnega premoženja s strani zakonca, začne zastaranje denarnega zneska drugega zakonca teči takrat, ko zaradi pravnomočne sodbe v pravdnem postopku ali poravnave v (ne)pravdnem postopku ali sporazuma o delitvi skupnega premoženja, ki je sklenjen v predpisani notarski obliki, ni več spora o deležih na tem premoženju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0057669
ZOZP člen 7, 7/1, 7/2, 7/3, 7/3-7. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-15, 457, 457/3.
izguba zavarovalnih pravic - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - spor majhne vrednosti - prometna nesreča - regres zavarovalnice - kršitev zavarovalne pogodbe - odgovornost lastnika vozila - kriterij obrazloženosti sodbe
Ker toženec, sicer lastnik vozila, ni bil voznik, ni izgubil zavarovalnih pravic, če mu sicer ni mogoče očitati kršitve zavarovalne pogodbe ali odgovornosti na podlagi splošnih odškodninskih predpisov. Za škodo zavarovalnici odgovarja tretji (voznik).
odškodnina za posebno težko invalidnost – duševne bolečine zaradi težke invalidnosti bližnjega – osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine – posredni oškodovanec
Posebno težka invalidnost, ki je predpostavka za pravno priznano nepremoženjsko škodo tožnikov kot posrednih oškodovancev, je pravni standard, ki terja omejen pristop. Odškodnina za škodo posrednih oškodovancev se namreč prisodi le izjemoma. Že iz samega pojma posebno težka invalidnost izhaja, da gre za najtežje primere hudih primerov invalidnosti.
Obstoj trajnejše življenjske skupnosti je torej predpostavka za pravico do odškodnine le za brate in sestre, ne pa tudi za člane ožje družine, to je za zakonca, otroke in starše.
Predmet zaznambe spora ni vsako procesno dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, temveč samo procesno dejanje, s katerim se začne tisti postopek, za katerega zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi.
Pri tožbi na razvezo izročilne pogodbe ne gre za spor o obstoju lastninske pravice, pridobljene na izviren način, marveč za obligacijskopravni spor, ki meri na pridobitev stvarne pravice, za katerega pa ZZK–1 ne dopušča varstva vrstnega reda z zaznambo spora.