članstvo v agrarni skupnosti - dedovanje premoženjskih pravic po zpvas
Ker je namen dedovanja premoženjskih pravic po ZPVAS, da jih pridobi tisti, ki naj bi imel tudi drugo premoženje, je zmotna pritožbena trditev, da bi moral dedovati premoženjske pravice pritožnik samo zato, ker je bil član agrarne skupnosti v času smrti pok. A.K.. Pomemben je trenutek odločanja, saj naj bi pridobil premoženjsko pravico tisti od dedičev, ki jih bo dejansko koristil in mora zato tudi biti včlanjen v agrarno skupnost. Članstvo v agrarni skupnosti bi moralo odražati ta namen. Če ga ne in to zatrjuje, mora imeti pravno varstvo: to je možnost, da v sodnem postopku doseže vključitev v članstvo agrarne skupnosti.
Na podlagi 286. b člena Zakona o pravdnem postopku mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje kasneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Tožnik bi moral zahtevati izvedbo dodatnih dokazov, ki jih je predlagal v predhodnih pripravljalnih vlogah pred zaključkom glavne obravnave, v pritožbi pa bi jih lahko uspešno uveljavljal le, če bi pojasnil, da teh kršitev brez svoje krivde pred koncem glavne obravnave ni mogel uveljavljati.
Plačila sodne takse ni mogoče opredeliti kot pravdnega dejanja, saj slednje, v skladu z ustaljeno sodno prakso, predstavlja le procesno predpostavko za nadaljnjo opravo pravdnih dejanj.
materialno procesno vodstvo – dopolnitev nepopolnih navedb
Tožba z vsebinskimi materialnopravnimi pomanjkljivostmi terja, da se sodnik aktivno vključi v spor v smislu sodniške razjasnjevalne dolžnosti oziroma materialnega procesnega vodstva. Ta dolžnost zajema vsa vprašanja, ki se nanašajo na tožbeni predlog ter skrb za dopolnitev nepopolnih navedb in navajanje odločilnih dejstev ter dokazil glede navedb strank.
Zgolj zato, ker sodišče prve stopnje ni moglo z gotovostjo določiti stroškov, tožbeni zahtevek še ni neutemeljen, še zlasti, ker je izvedenec ugotovil, da tožena stranka dejansko koristi 46,62% vseh nepremičnin skupne rabe, stroškov zanje pa ne plačuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056193
ZTLR člen 20, 26. SPZ člen 271, 271/2. ZOR člen 99. OZ člen 160. ZZK-1 člen 9, 150, 150/1, 150/1-2.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem zemljišču – družbena lastnina – stavbna pravica – pridobitev – neizvršljiv zahtevek
Na zemljišču v družbeni lastnini ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice ali vsaj pravice uporabe na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu.
Če za zgrajene objekte ob izdaji sodbe ni obstajalo veljavno gradbeno dovoljenje, so objekti, zgrajeni na zemljišču v družbeni lasti, imeli lahko zgolj položaj začasnih objektov in s tem pravno naravo, ki je izenačena s pravno naravo premičnine. Zato ima sicer dobroverni graditelj sodno varstvo pred posegi ali zahtevki drugih, ne pa tudi pravice do vpisa lastninske pravice na takšnih zgradbah.
ODŠKODNINSKO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OKOLJSKO PRAVO
VSL0062154
ZVO člen 26.
zamašitev kanalizacije – čistilna naprava – škoda zaradi pogina rib – odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode – upravljalec čistilne naprave
Upoštevaje nesporno dejstvo, da je lastnica kanalizacijskega sistema Občina, njen upravljalec pa Komunala ter, da jr ZVO, ki je veljal v času škodnega dogodka, v 26. členu določal, da je lokalna skupnost tista, ki je dolžna zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, je pravilen zaključek, da tožena stranka, kot solastnik in upravljalec skupne čistilne naprave M., ni odgovorna za nastalo škodo. Lokalna skupnost je bila namreč tista, ki bi v skladu z veljavnimi predpisi morala poskrbeti za to, da bi kanalizacijski sistem nemoteno opravljal svojo funkcijo.
Predmet zaznambe spora ni vsako procesno dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, temveč samo procesno dejanje, s katerim se začne tisti postopek, za katerega zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi.
Pri tožbi na razvezo izročilne pogodbe ne gre za spor o obstoju lastninske pravice, pridobljene na izviren način, marveč za obligacijskopravni spor, ki meri na pridobitev stvarne pravice, za katerega pa ZZK–1 ne dopušča varstva vrstnega reda z zaznambo spora.
prikrajšanje nujnega deleža – uveljavljanje nujnega deleža v pravdi – vračilo vrednosti darila v zapuščino – nesklepčnost tožbe – pravočasno grajanje procesnih napak – pravica do sodelovanja v postopku
Že zaradi pravne varnosti ni mogoče dopustiti, da bi se nujni dedič, ki bi sodeloval v zapuščinskem postopku, pa nujnega dednega deleža tam ne bi uveljavljal, lahko kadarkoli odločil svojo dedno pravico uveljavljati v pravdi. Pravdni postopek ima namreč zgolj korektivno funkcijo, redna pot za uveljavljanje dedne pravice pa je zapuščinski postopek.
Upnik (naročnik) ne more zahtevati pogodbene kazni zaradi zamude, če je sprejel izpolnitev obveznosti, pa ni nemudoma sporočil dolžniku, da si pridružuje pravico do pogodbene kazni. V tej določbi je tako določena domneva, da se je pogodbena stranka (pogodbi zvesta stranka) odpovedala pravici do pogodbene kazni s tem, ko je sprejela izpolnitev obveznosti. To domnevo pa lahko ovrže s tem, da izjavi, da vztraja (tudi) pri plačilu pogodbene kazni.
O stanju upnikove zamude govorimo, če je dolžnik pripravljen opraviti svojo izpolnitev, izvršitev izpolnitve pa prepreči vzrok na strani upnika. Vzrok na strani upnika je lahko njegovo ravnanje, opustitev ravnanja ali stanje, ki onemogoča izvršitev izpolnitve. Odgovornost upnika za vzrok zamude ni pomembna in upnikova zamuda je objektivna posledica dejstva, da dolžnik ni mogel opraviti izpolnitve.
Pritožbeno sodišče na pritožbene trditve, da so bile pripravljalne vloge tožene stranke vsebinsko prazne, in sicer naj bi tožena stranka v njih le ponavljala, kar je bilo že povedano, odgovarja, da je tožena stranka v svojih pripravljalnih vlogah odgovarjala na oziroma prerekala navedbe tožeče stranke iz njenih pripravljalnih vlog ter podajala pripombe na izvedensko mnenje sodne izvedenke A. Č.
Obveznost nadzornega organa je, da s splošnim nadzorom nad izvajalcem in neposrednim nadzorom nad izvajanjem del zagotovi, da gradnja poteka v skladu s projektom, specifikacijami, v pravilnem zaporedju in v skladu z navodili za izvedbo del, ki jih vsebuje projekt ali jih odredi sam.
Odgovornost nadzornika pri izvedbi gradbenega nadzora nima narave odgovornosti za stvarne napake, za odločitev pa je bistveno, da nadzorni organ odgovarja investitorju za škodo, ki jo je le-ta utrpel, ker nadzorni organ svojega dela ni opravil z ustrezno strokovno skrbnostjo.
Nesklepčnost je okoliščina, ko tožbeni zahtevek po materialnem pravu, glede na v tožbi zatrjevana dejstva, ni utemeljen.
Če je torej vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti.
JAVNA NAROČILA – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062127
URS člen 26. ZRPJN člen 23, 23/5. OZ člen 131, 148.
revizija postopkov javnega naročanja – odškodninska odgovornost države zaradi protipravnega ravnanja državne revizijske komisije – predpostavke odškodninske odgovornosti
Ker je izbira ponudnika tudi v ponovljenem postopku v celoti v pristojnosti naročnika in nanjo državna revizijska komisija ne more vplivati, med morebitnim protipravnim ravnanjem komisije (če npr. postopek oddaje naročila brez upravičenih razlogov razveljavi) in odločitvijo naročnika o izbiri v ponovljenem postopku ni relevantne vzročne zveze. Če je naročnik ponovljeni postopek oddaje javnega naročila izvedel zakonito v skladu s predpisi, je s tem pretrgana vzročna zveza med morebitnim protipravnim ravnanjem DRK in škodo, ki je tožeči stranki nastala zato, ker v ponovljenem postopku ni bila izbrana.
ZASP člen 84, 84/1, 153, 153/1, 153/2, 156, 157, 157/1, 157/2. ZASP-B člen 26, 26/4. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11.
male avtorske pravice – valorizacija tarife – uporaba pravilnika
Tožeča stranka je lahko avtorske pravice uporabnikom tudi od leta 2007 dalje zaračunavala le v skladu s Pravilnikom 1998, saj Pravilnik 2006, ki je izrecno razveljavil Pravilnik 1998, ni bil sprejet po zakonsko predpisanem postopku in ga zato ni mogoče šteti za veljaven pravni akt, ki bi lahko povzročil kakršne koli pravne učinke.
Ker je URSIL odobril celoten Pravilnik 1998, vključno z „normativnim delom“ in tako nujno tudi njegov 11. člen, ni bil dolžan odobriti vsako uskladitev tarifnih vrednosti z inflacijo, saj je odobril že splošno določbo, ki omogoča revalorizacijo za vnaprej.
OZ člen 964. Splošni pogoji za zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnikov člen 1.
odgovornost odvetnika – odgovornost do tretjih oseb – zavarovalno kritje – zavarovanje pred odgovornostjo
Iz 1. člena Splošnih pogojev za zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnikov izhaja, da tožena stranka – zavarovalnica, jamči za premoženjsko škodo, ki jo proti zavarovancu uveljavlja tretja oseba in za katero je zavarovanec odgovoren. Tožeča stranka kot odvetnik zato ne more zahtevati plačila zavarovalnine od tožene stranke, saj tožnica uveljavlja škodo, ki ji je nastala zato, ker se ni udeležila glavne obravnave v kazenskem postopku in je bila dolžna zaradi svoje neudeležbe plačati odmerjeno povprečnino in stroške postopka v višini 7.511,27 EUR s pripadki. Zavarovalno kritje zanjo pa ne obstoji, saj ima tožnica zavarovano le odgovornost do tretjih oseb, v konkretnem primeru pa zahteva iz tega naslova plačilo lastne škode.
ZDRS člen 40, 40/3. ZOR člen 200, 201. ZPP člen 285, 286.b.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - protipravno ravnanje upravnega organa - postopek za sprejem v državljanstvo - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - posredni oškodovanci - poseg v človekove pravice - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - materialno procesno vodstvo
V času škodnega dogodka veljavni Zakon o obligacijskih razmerjih in od 01.01.2002 dalje veljavni Obligacijski zakonik ne določa pravic posrednih oškodovancev z izjemo odškodnine zaradi smrti bližnjega (200. člen ZOR) in posebno hudi invalidnosti bližnjega (201. člen ZOR) in jih ni mogoče širiti na družinske člane.
JAVNA NAROČILA – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062124
URS člen 25, 26. OZ člen 131, 148 ZJN-2 člen 79, 79/2. ZRPJN člen 3, 12, 12/5, 13, 16, 16/1, 17, 17/1.
revizija postopkov javnega naročanja – odškodninska odgovornost države za ravnanje njenih organov – pravica do pritožbe – napačen pravni pouk – neobstoječ pravni pouk – zahteva na plačilo takse za revizijo
Zakon je zoper isto ravnanje naročnika v postopku oddaje javnega naročila predvidel dve različni pravni sredstvi (s katerima je bilo mogoče priti do enakih oziroma primerljivih ciljev), pri čemer pa je bilo treba takso plačati le za eno od njiju. V takšni situaciji pomeni ravnanje naročnika, ki je od vlagatelja zahteve za revizijo (za katero se taksa plača) najprej zahteval plačilo takse, po prejemu plačila pa zahtevo za revizijo sam prekvalificiral v opozorilo iz 2. odstavka 79. člena ZJN-2 (za katerega ni treba plačati takse), ki mu je ugodil tako, da je po pravilih logike jasno razvidno, da bi bilo ugodeno tudi zahtevku za revizijo, če bi naročnik o njej odločil, nedopustno in protipravno ravnanje, če je opisano ravnanje izvedeno s ciljem, da bi se naročnik izognil obveznosti iz 3. odstavka 22. člena ZRPJN, da vlagatelju zahteve povrne potrebne stroške z revizijo, če je zahtevek za revizijo utemeljen.
Neobstoj ustreznega pravnega pouka in napačen pravni pouk kršita strankino pravico do pritožbe. Oboje je zato protipravno. Stranka, ki je v posledici takšnega protipravnega ravnanja (opustitve ali napačnega pravnega pouka) vložila napačno pravno sredstvo pri napačnem organu, ne more trpeti nobenih škodljivih posledic. Tožena stranka (Ministrstvo) je zato odgovorna tudi za škodo, ki jo je tožeča stranka utrpela, v kolikor je takso plačala zato, da je njen zahtevek za revizijo obravnavala DRK.
O nelikvidnosti terjatve je mogoče govoriti le, če ta očitno ne obstoji.
Zmotno je pritožbeno stališče, da terjatvi obeh pravdnih strank nista bili pobotljivi, ker ni bil podan pogoj istovrstnosti terjatev, ker je vtoževana terjatev denarna, toženka pa je v pobot uveljavljala „neoddelane dni“ tožnice. Tožena stranka je namreč v prvostopenjskem postopku nedvoumno navedla, da je s pobotno izjavo terjala vračilo preveč plačanega dela tožnice, ki ga slednja ni opravila in da torej za plačilo preveč plačanega ni bilo podlage v sklenjeni pogodbi o zastopanju in njenih aneksih.
ZST-1 člen 11, 11/3, 12, 12/2, 12/3, 12/4. ZPP člen 212, 337, 337/1. ZUP člen 67, 67/1.
oprostitev plačila sodnih taks za pravne osebe – nepopolna vloga za oprostitev plačila sodnih taks – nesklepčna vloga
Tožena stranka je formalnim zahtevam, ki jih določa ZST-1 v 2. in 3. odstavku 12. člena, v celoti zadostila, ni pa zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu glede okoliščin, navedenih v 3. odstavku 11. člena ZST-1, ki so merodajne za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse.
Stranka mora že v predlogu za taksno oprostitev navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva. Le če sodišče dvomi v resničnost njenih navedb, jih lahko po uradni dolžnosti preveri s pridobivanjem uradnih podatkov, ni pa dolžno raziskovati premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja predlagatelja, niti ni dolžno v tem smislu pozivati stranke k dopolnitvi njenih navedb.