OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0062108
ZZZPB člen 19, 19-5, 19-14, 19-15, 54, 54/2, 54/2-1.
nezakonita odpoved delovnega razmerja - indirektna škoda zavoda za zaposlovanje – vzročna zveza – kategorija starejšega delavca – odpoved pogodbe o zaposlitvi brez soglasja starejšega delavca
O pravici starejšega delavca (ki mu je delovno razmerje prenehalo pri delodajalcu brez njegovega soglasja), da prejme denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, ne glede na to, ali je uveljavljal sodno varstvo ali ne, pa se je izrekla tudi sodna praksa. Zato stališče tožene stranke, da je tožeča stranka „izplačala delavcu denarne zneske, ki jih ne bi rabila“, ni pravilno, prav tako tudi ne pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da bi moralo dopustnost ravnanja tožeče stranke presojati ob uporabi določbe 15. alineje 19. člena ZZZPB.
Kljub temu, da je nastal tožeči stranki strošek na dopustni podlagi, dobi ta zaradi nedopustnega ravnanja tožene stranke pravno naravo indirektne škode. Kako daleč sega vzročna zveza, pove v konkretnem primeru pravo.
ZZVZZ člen 80, 81, 82.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 235, 241, 241/1, 241/2.
začasna zadržanost z dela zaradi bolezni - podaljšanje bolniškega staleža - odločba imenovanega zdravnika - zdravstvena komisija
V skladu z 2. odstavkom 241. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja zdravstvena komisija v primeru, ko v nasprotju z odločbo imenovanega zdravnika odloči, da niso podani razlogi za zavarovančevo nezmožnost za delo, ne more odpraviti že uveljavljene zadržanosti od dela in velja takšna odločitev le za naprej. S tem, ko je zdravstvena komisija dne 18. 9. 2009 ugotovila, da je odločitev imenovane zdravnice o tožnikovi začasni nezmožnosti za delo v obdobju od 23. 5. 2009 od 21. 7. 2009 nepravilna in v tem obdobju niso podani razlogi za tožnikovo začasno nezmožnost za delo, kljub temu, da ta odločitev temelji na ugotovitvi o neizpolnjevanju pogojev po 232. členu POZZ, je izpolnjen dejanski stan po 2. odstavku 241. člena POZZ in poseg zdravstvene komisije v odločitev imenovanega zdravnika tudi v tem delu ni mogoč.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0060681
ZST-1 člen 19, 19/1, 29, 29-1. ZOdvT člen 21, 21/1. ZPP člen 39, 154.
stroški – odmera stroškov postopka – motenje posesti – začasna odredba – nagrada odvetnika – vrednost spornega predmeta – izračun nagrade odvetnika
V zadevnem postopku se skladno s prvim odstavkom 21. člena ZOdvT vrednost predmeta za odmero odvetniške nagrade ugotavlja na način, določen v zakonu, ki ureja sodne takse, saj ne gre za primer, ko bi ZodvT določal drugače.
zamudna sodba – pritožba – pravni interes – vpis delovne dobe v delovno knjižico
Tožnica ne izkazuje pravnega interesa za pritožbo zoper zamudno sodbo v delu, v katerem je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno, tako da se v tem delu pritožba zavrže.
Tožbeni zahtevek za vpis delovne dobe v delovno knjižico ni utemeljen, saj takšna obveznost delodajalca po 1. 1. 2009 ni več predpisana.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – vestno opravljanje dela
Tožnica bi morala vestno opravljati svoje delo, denarne iztržke bi morala predati v blagajno in jih izkazati z računi, ne glede na to, ali je tožena stranka v zvezi s tem izdala posebno navodilo. Ker ni tako ravnala, ampak je povzročila manke, na katere jo je tožena stranka že opozarjala, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zakonita.
Sodišče ničnost sklepa presoja samo znotraj razlogov, kot jih uveljavlja stranka in nanje ne pazi, jih ne preverja po uradni dolžnosti.
Izostanek imenovanja posebnega zastopnika upravičuje k vložitvi tožbe v imenu družbe na zahtevo manjšine, zato ni mogoče šteti, da je sklep o vložitvi odškodninske tožbe, ki hkrati ne imenuje posebnega zastopnika, v takšnem nasprotju z zakonom, da bi slednje upravičevalo sodišče k njegovo razveljavitvi.
Ko je upnik predlagal zoper dolžnika izvršbo na podlagi verodostojne listine, slednje ni dolžan priložiti predlogu, ampak jo mora v njem (le) določno označiti (2. odst. 41. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ).
zastaranje odškodninske terjatve – relativni zastaralni rok – vednost za povzročitelja škode
Po 1. odstavku 376. člena ZOR gre za relativni zastaralni rok, pri katerem morata biti oba elementa (vednost oškodovanca za škodo in povzročitelja) podana kumulativno, vezana sta na subjektivno sfero oškodovanca. Potrebno je upoštevati, da je relevantna oškodovančeva vednost o škodi in njenem povzročitelju (ki predstavlja začetek teka relativnega zastaranja terjatve) rezultat pravne presoje (uporabe materialnega prava) sodišča na podlagi ugotovljenih odločilnih dejstev.
Za začetek teka zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko je oškodovanec lahko izvedel za škodo in njenega povzročitelja, kar pomeni, ko ni bilo nobene ovire, da bi prišel do teh podatkov. Tudi oškodovanec mora pri uveljavljanju svojih pravic ravnati s skrbnostjo, ki se v pravnem prometu zahteva.
pooblaščenec – pooblastilo – stroški - delni uspeh - pogodba o delu - pravočasno grajanje napak
Peti odst. 98. čl. ZPP se nanaša le na primer, ko odvetnik za stranko vloži vlogo, ki ji ne predloži pooblastila (v takšnem primeru pa sodišče ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, ampak tožbo ali pravno sredstvo zavrže). V obravnavanem primeru torej ni šlo za vlogo, ampak za zastopanje na naroku.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – pazljivo opravljanje dela – soprispevek oškodovanca
Ker so bila tla bolj spolzka in nevarna zaradi načina čiščenja, ki je bil odrejen zaradi nedelovanja stroja, predstavlja tožnikovo delo čiščenja dejavnost, iz katere izvira večja škodna nevarnost za okolico in je tako tožena stranka odgovorna za škodo ob padcu ne glede na krivdo,
Tožnik bi moral delo čiščenja opravljati bolj previdno, zlasti ko je zamahoval z vedrom, da bi preprečil zdrs. Ker ni tako ravnal, je soprispeval k nastali škodi v višini 30 %.
OZ člen 111, 111/1, 111/2. ZPP člen 130, 130/4, 286b 286b/1, 453, 456.
delna izpolnitev obveznosti - opozorilo na posebnosti spora majhne vrednosti – takojšnje notificiranje procesnih kršitev
Ker je bilo ugotovljeno, da predstavlja posel celoto, praviloma velja, da upnik ni dolžan sprejeti delne izpolnitve.
Trditveno breme glede okoliščine, da narava obveznosti tožeči stranki nalaga dolžnost sprejeti delno izpolnitev, je bilo na toženi stranki, ki pa takih trditev tekom postopka na prvi stopnji ni podala.
Tudi očitek procesne kršitve 453. člena ZPP, ki naj bi jo sodišče prve stopnje storilo s tem, ko je tožeči stranki pustilo odgovarjati na naroku, ni utemeljen. Stranka mora kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. V tem primeru se je cel postopek vodil po pravilih, ki veljajo za redni postopek. Zato bi morala tožena stranka na kršitev določb ZPP o sporih majhne vrednosti opozoriti že pred sodiščem prve stopnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0062120
OZ člen 6, 125, 125/1, 131, 171, 239, 264. ZSV člen 37.
pogodba o najemu poslovnega prostora – preventivno varovanje območja – primerna skrbnost – skrbnost dobrega strokovnjaka – prispevek oškodovanca – ugovor pasivne legitimacije – kršitev pogodbe – obstoj pogodbenega razmerja – poslovna odškodninska odgovornost
Če se ugotovi, da so vlomilci vstopili v poslovni prostor skozi strop enostavno, brez premagovanja večjih ovir, se je treba vprašati, ali je prvotožena stranka pri opravljanju svojih pogodbenih obveznosti (preventivnem varovanju območja) pokazala primerno skrbnost. Upoštevati je treba, da je do vloma prišlo na nenavaden način: nedvomno pričakovanja strank ob podpisu pogodbe niso bila takšna glede varovanja območja, ampak je tožeča stranka utemeljeno pričakovala, da bo ne le ona sama varovala poslovne prostore ampak, da bo tudi prvotožena stranka s preventivnim varovanjem območja (in tudi skupnih delov objekta) storila vse, da se prepreči ali zmanjša možnost rizika vloma.
Ker tožeča stranka ni stranka pogodbenega razmerja, proti drugotoženi stranki ne more uveljavljati zahtevkov zaradi nepravilne izpolnitve pogodbenih obveznosti iz pogodbenega razmerja s prvotoženo stranko. Zmotno je stališče, da ni pomembno, na kakšen način je bila drugotožena stranka zadolžena za skrbno varovanje. Tožeča stranka se na neposlovno odškodninsko odgovornost ne more sklicevati mimo sklenjene pogodbe ter pri tem navajati, da je drugotožena stranka kršila določila sklenjene pogodbe, saj gre pri domnevnem neskrbnem ravnanju drugotožene stranke eventuelno za kršitev pogodbenih obveznosti.
kupoprodajna pogodba - rok plačila – pogojeno plačilo kupnine
Tožena stranka je kot kupec dolžna kupnino plačati v roku, ki je bil sporazumno dogovorjen po ponudbi tožeče stranke, saj ni izkazala, da bi bilo dogovorjeno plačilo po tem, ko bi dobila sama plačilo za opravljena dela.
prenehanje delovnega razmerja – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – reparacija – odškodnina – kriteriji za odmero
Za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je dolžna tožena stranka obračunati in izplačati plačo, do katere bi bil tožnik po normalnem teku stvari upravičen, torej plačo, ki bi jo prejel, če bi pri toženi stranki delal. Ker je pred podajo nezakonite redne odpovedi iz krivdnega razloga tožnik ves čas prejemal stimulacijo, je do stimulacije upravičen tudi v okviru reparacijskega zahtevka.
Primerna odškodnina ob sodni razvezi znaša 4 mesečne plače tožnika, izplačane v zadnjih treh mesecih pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, saj je tožnik star 44 let, po poklicu je strojni ključavničar, torej relativno lahko zaposljiv, po odpovedi se je v dveh mesecih ponovno zaposlil, živi sam, skrbeti pa mora za šolajočega se sina.
obstoj delovnega razmerja – elementi delovnega razmerja
Tožnik je bil v spornem obdobju v delovnem razmerju pri toženi stranki in sicer na delovnem mestu direktorja hčerinske družbe, čeprav pisna pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena. Dejstva, da je nepretrgoma, več kot pet let opravljal delo direktorja družbe, v kraju in prostorih, ki jih je določila tožena stranka, da mu je tožena stranka določila plan prodaje njenih proizvodov, mu izplačevala plačo na podlagi izstavljenih plačilnih list, zanj plačevala prispevke in davke, ter da je tožnik evidence o opravljenem delu in urah posredoval toženi stranki, tožnikovo delo pa je tudi ocenjeval direktor tožene stranke, nesporno dokazujejo obstoj delovnega razmerja.
Kolikor učinkuje prenos denarne terjatve, izvirajoče iz gospodarske pogodbe kljub pogodbeno dogovorjeni prepovedi prenosa, učinkuje tudi prenos terjatve v zavarovanje kljub takšni prepovedi.
izbris družbe brez likvidacije – nadaljevanje postopka z izbrisano družbo na strani tožeče stranke – prednost stečajnega postopka pred izbrisnim postopkom – nadaljevanje pravde z družbenikom – pravica družbenika predlagati stečajni postopek
Tudi če je v 3. točki 3. odst. 444. čl. ZFPPIPP le „upnik“ naveden kot upravičeni predlagatelj začetka stečajnega postopka nad terjatvijo izbrisane družbe, vtoževane v pravdnem postopku s strani izbrisane družbe, pritožbeno sodišče ne vidi ovire, da za vložitev takega predloga ne bi bil legitimiran tudi bivši družbenik. On je namreč upnik vsaj preostanka stečajne mase.
Zakon aktivnim družbenikom daje možnost, da se svoji odgovornosti po 6. odst. 442. čl. ZFPPIPP izognejo na tak način, da pravočasno predlagajo začetek stečajnega postopka. V tem stečajnem postopku bo stečajni upravitelj na aktivni strani nadaljeval prekinjene postopke in iz ustvarjene stečajne mase poplačal upnike. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da je zakon protiustaven, ker da družbenikom izbrisanih družb ne daje aktivne legitimacije za nadaljevanje pravdnega postopka, ki ga je začela gospodarska družba pred izbrisom proti svojim dolžnikom.
ZFPPIPP daje prednost stečajnemu postopku pred postopkom izbrisa brez likvidacije, izbris družbe brez likvidacije pa je v zakonu očitno predviden kot skrajni ukrep, namenjen odvrnitvi nevarnosti, da bi se nedelujoča družba zlorabila z oškodovanjem upnikov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – alkoholiziranost – utemeljen razlog
Glede na to, da je tožena stranka prisotnost alkohola v krvi tožnika merila šele popoldne, pri čemer je bila koncentracija alkohola v krvi nizka, in da tožnik spornega dne ni opravljal nobenih zadolžitev, ni podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.