OZ člen 316, 316-3, 353. KZ člen 221, 221/1, 221/3, 244.
zastaranje – izključitev pobota
V primeru obsodilne sodbe v kazenskem postopku se zastaranje pretrga in začne ponovno teči s pravnomočnostjo kazenske sodbe. V primeru obsodbe za naklepno kaznivo dejanje je izključen pobotni ugovor.
preprečevanje nasilja v družini – ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve – prepovedi zaradi nasilnih dejanj – podaljšanje ukrepa – pravni interes za pritožbo
Ker je bil ukrep podaljšan za 6 mesecev in je ta čas ob vložitvi obravnavane pritožbe že potekel, pritožnik nima interesa za vložitev pritožbe proti sklepu o zavrnitvi ugovora zoper sklep o odreditvi ukrepov iz 1. in 2. odstavka 19. člena ZPND.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062091
OZ člen 111, 111/1, 132, 378, 380, 380/2. ZPP člen 180, 180/3.
škoda zaradi zamude z izpolnitvijo – protipravno dejanje – stroškovni zahtevek – potrebnost stroškov – preveritev potrebnosti vlog
Tudi neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti v dogovorjenem roku iz sporazuma pomeni protipogodbeno in s tem protipravno ravnanje. V zakonu predpisana sankcija za nepravočasno izpolnitev denarne obveznosti po 378. členu OZ je obveznost plačila zamudnih obresti. Le v primeru, če je škoda, ki je upniku nastala zaradi dolžnikove zamude, večja od zneska, ki bi ga dobil na račun zamudnih obresti, ima upnik po 2. odstavku 380. člena OZ pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine, to pa je poplačilo navadne škode in izgubljenega dobička.
Pravne podlage za stroškovni zahtevek strankam ni potrebno navesti. Neopravičeno pritožnik od pritožbenega sodišča pričakuje preveritev potrebnosti vseh vlog, za katere je prvostopenjsko sodišče toženim strankam priznalo povračilo stroškov. Na tožeči stranki je namreč obveznost konkretnega izpodbijanja določenega s sodbo priznanega zahtevka, zlasti še glede na njegov na splošno izražen pomislek o potrebnosti vlog.
neplačilo obveznosti – ustavitev dobave električne energije – prošnja za obročno plačilo
Prva toženka je tožniku zaradi njegovih neporavnanih obveznosti smela ustaviti dobavo električne energije kljub njegovi prošnji za obročno plačilo. Odločitev o tem, ali bo dolžniku zapadle obveznosti dovolil njeno obročno plačilo, je namreč vedno stvar upnika in je dolžnik ne more izsiliti.
URS člen 25. ZZZDR člen 51, 51/2, 58, 59, 60. SPZ člen 66, 66/3. ZPP člen 108, 180.
skupno premoženje zakoncev – obseg premoženja – vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca – nedeljiv materialnopravni pojem – delilna pogodba – pasivna legitimacija – nesklepčnost tožbe – pravica do pravnega sredstva
Zahtevek na povračilo vrednosti vlaganj v posebno premoženje drugega zakonca ima podlago v 59. členu ZZZDR. Tožnik ima pravico do denarnega zneska, ki ustreza vrednosti vlaganj, sorazmernih z višino njegovega prispevka.
Nasprotna tožba je nesklepčna, saj je tožena stranka postavila zahtevek na neposredno delitev skupnega premoženja (in ne na obseg in na delež). Gre za odpravljivo nesklepčnost.
služnost – stvarna služnost – stvarna služnost hoje in vožnje – priposestvovanje stvarne služnosti – prenehanje stvarne služnosti
Če bi bila stvarna služnost hoje in vožnje lahko pridobljena le zunajknjižno, je za njeno prenehanje izbris iz zemljiške knjige brezpredmeten, saj tam nikoli ni bila vpisana.
prostovoljna likvidacija - izbris zaradi zaključka likvidacije – poplačilo dolgov družbe
Sodišče prve stopnje bi glede navedb likvidacijskega upravitelja v poročilu o neplačanem dolgu do upnika v likvidacijskem postopku moralo presojati in o tem navesti razloge, ali predlagani način poravnave upnikove terjatve izpolnjuje materialnopravne predpostavke, ki jih za izbris subjekta po zaključku prostovoljne likvidacije določa zakon.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0062086
ZPP člen 5, 70, 70/6, 184, 184/3, 339/1, 339/2-8. ZMZPP člen 12, 12/1.
zastaranje terjatve - kršitev pravice do izjave - pristop k dolgu - sprememba pravne podlage tožbenega zahtevka - sklenitev pogodbe o pristopu k dolgu - motiv za spremembo pravne podlage tožbenega zahtevka - odločanje v mejah trditev - vsebina tujega prava - tek zastaralnega roka v primeru pristopa k dolgu - prekinitev izmenjave pripravljalnih vlog - izločitev sodnika iz razloga nepristranskosti
Tožena stranka gradi svoj pritožbeni očitek na napačnem materialnopravnem izhodišču, da velja za vsebino tujega prava pravilo o dokaznem bremenu. Iz 1. odstavka 12. člena ZMZPP – izhaja, da tudi glede vsebine tujega prava velja pravilo iura novit curia, kar pomeni, da opustitev predložitve prevodov o vsebini tujega prava ne more imeti za posledico zaključka, da stranka vsebine tujega prava ni dokazala.
Vstop tretje osebe v zavezo poleg dolžnika ne vpliva na tek zastaranja terjatve, ki jo ima upnik do dolžnika. Čas, ko je dolgoval samo glavni dolžnik, se prišteje času, ko je poleg glavnega dolžnika dolgoval tudi pristopnik k dolgu.
V spornem procesnem sklepu, s katerim je sodišče pravdnima strankama naložilo, da poskrbita za prevod dopisa v zvezi z vsebino nemškega prava v nemški jezik, je sodišče razkrilo začasno pravno kvalifikacijo spornega razmerja, kar je sicer sestavni del sodnikovega dela, ko ugotavlja možne pravne podlage spornega razmerja. Zato ni šlo za prejudiciranje v zadevi. Sploh pa je sodišče prve stopnje svojo odločitev o tem, da gre za pristop k dolgu, izčrpno obrazložilo v sodbi. Ta obrazložitev pa je bila tudi predmet pritožbenega preizkusa.
Nedopustno ravnanje je ravnanje, ki odstopa od standarda profesionalne skrbnosti in katerega predvidljiva posledica je nastanek škode. Iz trditvene podlage mora biti razvidna vsebina kršitve dolžnega ravnanja.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/1-2, 232, 232/4.
procesne predpostavke za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom – stopnja verjetnosti pri ugotavljanju obstoja terjatve
V stečajnem postopku mora sodišče v okviru ugotavljanja, ali so podane procesne predpostavke za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka, ugotoviti, ali obstoji upnikova terjatev do dolžnika s stopnjo verjetnosti, ne glede na to da bo o sami terjatvi s stopnjo gotovosti odločeno posebej v pravdnem postopku.
Tožencu ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, ker je tožnik (kot kupec) vedel, da prizidek nima ustreznih dovoljenj in ker legalizacija nedovoljenega gradbenega posega ni bila mogoča zaradi drugih nedovoljenih gradbenih posegov, ki jih ni izdelal toženec. Do prekoračitve normativa pozidanosti gradbene parcele, kar onemogoča legalizacijo, je prišlo zaradi večih prizidkov in izzidka, ki jih ni izdelal toženec.
zakonske zamudne obresti – zapadlost terjatve – pogodbeno določena zapadlost terjatve – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – nesklepčnost obrestnega dela tožbenega zahtevka
Določba 5.5 pogodbe pomeni avtonomno materialno pravo glede vprašanja zapadlosti vtoževane terjatve. V skladu s to materialnopravno podlago bi morala torej tožeča stranka, da bi utemeljila obrestni del svojega tožbenega zahtevka, navesti, kdaj je toženi stranki izročila bančno garancijo poslovne banke za odpravo napak v garancijski dobi. Ker tega ni storila, torej ni podala relevantnih trditev o zapadlosti svoje terjatve, je njen tožbeni zahtevek v obrestnem delu nesklepčen. Vendar pa je tožeča stranka le upravičena do dela zakonskih zamudnih obresti kot posledici zamude s plačilom.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0065678
ODZ paragraf 956. OZ člen 545, 558, 567. ZD člen 103.
oporoka - darilo za primer smrti - pogodba o dosmrtnem preživljanju - oblika notarskega zapisa - strožja obličnost
Sporni dogovor ne izpolnjuje pogojev za veljavnost darila za primer smrti iz pravnega pravila paragrafa 956 ODZ, ki je veljal v času sklepanja dogovora. Takšno naravo bi dogovor imel le, če bi se darovalka v dogovoru izrecno odrekla pravici darilo preklicati.
Pomanjkanje oblike notarskega zapisa ni mogoče sanirati z realizacijo pogodbe.
regresna pravica ZZZS – odškodninska odgovornost delodajalca – poškodba delavca pri delu – zdrs rovokopača v jamo – konkretna opredelitev kršitev higiensko-sanitarnih ukrepov
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi glede na določbo 1. odst. 87. člena ZZVZZ in ugotovljeni način nastanka nesreče pri delu, tožeča stranka morala navesti konkretno kateri higiensko-sanitarni ukrepi niso bili ustrezno izvedeni pri prvi toženi stranki kot delodajalcu, ki pa morajo biti v vzročni zvezi z nastankom nesreče pri delu.
ZZK-1 člen 124, 125, 125/1, 161, 161/3, 161/3-2, 234. ZPP člen 328.
etažna lastnina – vpis v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižni predlog – zahtevek za vpis lastninske pravice
Dokler etažna lastnina ni vzpostavljena, se predlagateljica na posameznem delu stavbe ne more vpisati kot lastnica.
Zemljiškoknjižno sodišče odloča v okviru predloga in v mejah zahtevkov za vpis, zato mora biti predlog (zahtevek) za vpis lastninske pravice na delu stavbe pravilno oblikovan, poleg tega pa se morajo podatki predloga in listine, ki naj ga utemeljujejo, natančno ujemati.
URS člen 60. ZASP-B člen 26. ZASP člen 153. OZ člen 8. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11.
male avtorske pravice – valorizacija tarife – neenotna sodna praksa
Tudi v obdobju po sprejemu ZASP-B velja določba 11. člena Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998, ki je predvideval valorizacijo tarifnih vrednosti.
Izhodišče za iskanje okvira pričakovanosti in prepričljivosti je posebej skrben človek. Sodišče mora torej presoditi, kako bi v enaki situaciji ravnal posebej skrben človek oz. ali bi lahko na potek dogodkov vplival tako, da bi škodo preprečil.
ZOdv člen 17, 17/1. ZOdv-C člen 19. ZOdvT člen 6. ZPP člen 82, 82/2, 82/2-4, 82/5, 151. URS člen 25. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 18.
stroški začasnega zastopnika odvetnika
Za začasnega zastopnika toženca je bila postavljena odvetnica – pritožnica, zato ji gre kot odvetnici nagrada po odvetniški tarifi (82. člen ZPP v zvezi s 151. členom ZPP).