PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSC0002719
ZPP člen 95, 96, 98, 98. OZ člen 75, 77. ZGD-1 člen 295, 296, 298, 390.
pooblastilo – oblika pooblastila – preklic pooblastila – sklicatelj skupščine – delničar kot predlagatelj dodatne točke dnevnega reda – sklic skupščine – preklic skupščine
Preklic zasedanja že sklicane skupščine je nedvomno poslovna odločitev uprave, ki mora biti hitro sporočena, da je učinkovita in to je mogoče doseči le tako, da ni vezana na nek formalni postopek, pač pa mora biti izražena na način, ki ga zazna vsak povprečno skrben delničar.
Pravno odločilen za presojo ali gre za spontano skupščino ali ne, je trenutek veljavnega preklica skupščine in od tedaj dalje, ko postane preklic pravno učinkovit in zavezujoč, se pretrga vez med poprej veljavno sklicano skupščino in morebitno skupščino, ki jo delničarji, ki so se nameravali udeležiti sklicane skupščine, izvedejo kljub preklicu. Delničarji, ki so sicer prišli na zasedanje na podlagi veljavnega sklica, od trenutka učinkovanja preklica dalje niso več delničarji, ki bi se zbrali na podlagi veljavnega sklica, saj jim je takšen položaj prenehal sočasno s preklicem.
pogodba o leasingu – uveljavljanje garancije ali napak – prenos zahtevkov – ničnost splošnih pogojev – indirektni finančni leasing – presoja pravnega posla po vsebini – izključitvene klavzule
Leasingojemalec uveljavlja zahtevke iz naslova garancije ali napak na vozilu proti dobavitelju vozila, ker je leasingodajalec te pravice prenesel nanj.
Izjava leasingojemalca, s katero se je odpovedal pravici do odstopa od pogodbe o finančnem leasingu, ni razlog za ničnost tega določila pogodbe v smislu določbe 143. člena ZOR.
OZ člen 270, 270/2, 328, 587, 610. SZ člen 39, 42. ZPP člen 190.
najemna pogodba – obveznosti najemodajalca – vzdrževanje v najem dane stvari – odtujitev v najem dane stvari – združitev najemnika in najemodajalca – prenehanje najemnega razmerja – prenehanje obveznosti iz najema
Tožnika sta z nakupom stanovanj združila najemnika in najemodajalca v eno osebo. S tem je najemna pogodba prenehala, z njo pa tudi vse obveznosti najemodajalca, ki izvirajo iz najema. S prenehanjem glavne obveznosti ugasnejo tudi poroštvo, zastava in druge pravice. Obveznost tožene stranke, ki je bila dotlej v njenem solidarnem poroštvu za obveznosti najemodajalca, je torej prenehala.
Zaključki izpodbijane sodbe ne temeljijo na trditvah pravdnih strank, ki sta jih podali do prvega naroka za glavno obravnavo, niti na trditvah, ki sta jih podali kasneje. Ti zaključki temeljijo na izvedenih dokazih, glede katerih je bila tožeča stranka prekludirana, saj je njihovo izvedbo predlagala po zaključku glavne obravnave. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je v nasprotju z določbo 1. odst. 286. člena ZPP, v posledici katere je nepravilno ugotovilo dejansko stanje. Pritožbeno sodišče je ocenilo, da je mogoče v pritožbenem postopku odpraviti navedeno kršitev pravdnega postopka sodišča prve stopnje, brez obravnave.
Skladiščnik je dolžan izročiti blago le položniku in ne komu drugegemu, tudi ne lastniku, kar izhaja iz določbe 1. odst. 713. člena ZOR v zvezi s 739. člena ZOR. To pomeni, da tožena stranka ni ravnala protipravno, ko je družbi N. d.o.o. omogočila, da iz skladišča odpelje preostanek blaga, saj je to bila njena pogodbena obveznost napram družbi N. d.o.o. kot položniku blaga. Zato dejstvo, ali je bila tožeča stranka lastnica blaga v tem primeru, ni pomembno.
regresna pravica ZZZS – odškodninska odgovornost delodajalca – poškodba delavca pri delu – zdrs rovokopača v jamo – konkretna opredelitev kršitev higiensko-sanitarnih ukrepov
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi glede na določbo 1. odst. 87. člena ZZVZZ in ugotovljeni način nastanka nesreče pri delu, tožeča stranka morala navesti konkretno kateri higiensko-sanitarni ukrepi niso bili ustrezno izvedeni pri prvi toženi stranki kot delodajalcu, ki pa morajo biti v vzročni zvezi z nastankom nesreče pri delu.
ZOdv člen 17, 17/1. ZOdv-C člen 19. ZOdvT člen 6. ZPP člen 82, 82/2, 82/2-4, 82/5, 151. URS člen 25. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 18.
stroški začasnega zastopnika odvetnika
Za začasnega zastopnika toženca je bila postavljena odvetnica – pritožnica, zato ji gre kot odvetnici nagrada po odvetniški tarifi (82. člen ZPP v zvezi s 151. členom ZPP).
odškodnina za podržavljeno premoženje – vrednotenje premičnin – obseg vrednotenja – sadno drevje – vračunavanje prejete kupnine v odškodnino
Sadno drevje ne predstavlja ločenega premoženja, na podlagi katerega bi bilo mogoče prisoditi odškodnino, saj gre za sestavni del nepremičnine. Niti ZDen niti Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja, kadar gre za stavbna zemljišča, ne predvidevata ločenega vrednotenja drevja, pač pa zgolj ločeno vrednotenje objektov.
V obravnavanem primeru, ko je bila upravičencema prisojena odškodnina v obliki obveznic, ki že prejeto kupnino presega, pa je kupnino potrebno upoštevati pri določitvi končne odškodnine, tako da je od prisojene odškodnine potrebno odšteti vrednost že prejete kupnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0065668
ZOR člen 173, 206, 206/1, 206/3.
solidarna odgovornost – nevarna dejavnost – odškodninska odgovornost – več obratovalcev – kooperacijska pogodba – prispevek oškodovanca
Tožniku je bila škoda povzročena s strani obeh toženk, ker je delal za obe. V razmerju do tožnika sta obe toženki delovali neodvisno, ker sta obe opravljali nevarno dejavnost. Deležev ni bilo mogoče določiti, zato obstaja solidarna odgovornost po 3. odstavku 206. člena ZOR.
prostovoljna likvidacija - izbris zaradi zaključka likvidacije – poplačilo dolgov družbe
Sodišče prve stopnje bi glede navedb likvidacijskega upravitelja v poročilu o neplačanem dolgu do upnika v likvidacijskem postopku moralo presojati in o tem navesti razloge, ali predlagani način poravnave upnikove terjatve izpolnjuje materialnopravne predpostavke, ki jih za izbris subjekta po zaključku prostovoljne likvidacije določa zakon.
OZ člen 287, 288. ZIZ člen 61, 61/2, 62. ZPP člen 337, 337/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine – vsebina izreka - nova dejstva in dokazi – vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja
Odločitev o tem, v katerem delu se bo izvršilni postopek nadaljeval zaradi delno pravnomočnega sklepa o izvršbi, ne sodi v izrek sklepa, izdanega o ugovoru. Zato tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je glede neizpodbijanega dela sklep o izvršbi postal pravnomočen, ne sodi v izrek izpodbijanega sklepa, izdanega o ugovoru.
odmera nagrade stečajnemu upravitelju – neplačilo upnikov iz stečajne mase
Upravitelj ima pravico do nagrade za svoje delo, prav tako pa ima pravico do povrnitve stroškov, ki so mu nastali pri opravljanju nalog iz pristojnosti upravitelja, zato je pravilno stališče, da gre stečajni upraviteljici nagrada za opravljeno delo, čeprav ni prišlo do poplačila upnikov iz ostanka stečajne mase.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – pravnomočnost sklepa o obstoju izbrisnega razloga
Pritožnica pravnomočnosti sklepa o obstoju izbrisnega razloga v pritožbi ne izpodbija, pač pa navaja okoliščine, s katerimi izpodbija obstoj izbrisnega razloga. Ti pritožbeni razlogi pa za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa niso relevantni. Pritožnica bi obstoj izbrisnega razloga lahko izpodbijala le s pritožbo zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062091
OZ člen 111, 111/1, 132, 378, 380, 380/2. ZPP člen 180, 180/3.
škoda zaradi zamude z izpolnitvijo – protipravno dejanje – stroškovni zahtevek – potrebnost stroškov – preveritev potrebnosti vlog
Tudi neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti v dogovorjenem roku iz sporazuma pomeni protipogodbeno in s tem protipravno ravnanje. V zakonu predpisana sankcija za nepravočasno izpolnitev denarne obveznosti po 378. členu OZ je obveznost plačila zamudnih obresti. Le v primeru, če je škoda, ki je upniku nastala zaradi dolžnikove zamude, večja od zneska, ki bi ga dobil na račun zamudnih obresti, ima upnik po 2. odstavku 380. člena OZ pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine, to pa je poplačilo navadne škode in izgubljenega dobička.
Pravne podlage za stroškovni zahtevek strankam ni potrebno navesti. Neopravičeno pritožnik od pritožbenega sodišča pričakuje preveritev potrebnosti vseh vlog, za katere je prvostopenjsko sodišče toženim strankam priznalo povračilo stroškov. Na tožeči stranki je namreč obveznost konkretnega izpodbijanja določenega s sodbo priznanega zahtevka, zlasti še glede na njegov na splošno izražen pomislek o potrebnosti vlog.
služnost – stvarna služnost – stvarna služnost hoje in vožnje – priposestvovanje stvarne služnosti – prenehanje stvarne služnosti
Če bi bila stvarna služnost hoje in vožnje lahko pridobljena le zunajknjižno, je za njeno prenehanje izbris iz zemljiške knjige brezpredmeten, saj tam nikoli ni bila vpisana.
OZ člen 39, 39/2, 40, 40/1, 40/2, 395, 395/1, 432, 458, 458/1, 458/2.
pristop k dolgu – solidarna odgovornost pristopnika k dolgu – jamčevanje prodajalca za stvarne napake stvari
Vsebina dogovora in kasnejša delna realizacija le-tega kaže, da se je tožena stranka, kot tretji, tožeči stranki, kot upniku, zavezala izpolniti jamčevalni zahtevek, ki ga je tožeča stranka imela zoper prodajalca mineralnega dodatka. Tako ravnanje tožene stranke ima pravno naravo pristopa k dolgu, po katerem je tožena stranka pristopila k dolgu prodajalca. V takem primeru s slednjim upniku, torej tožeči stranki, tožena stranka odgovarja solidarno, upnik pa izpolnitev obveznosti lahko zahteva od kateregakoli od solidarnih dolžnikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0062133
OZ člen 6, 6/2, 20, 30, 30/2, 35, 86, 190. ZPP člen 3, 3/3, 7, 212, 214. ZIZ člen 23, 62, 62/2.
ničnost pogodbe – nedopusten predmet pogodbe – postopek javnih naročil – skrbnost strokovnjaka – neupravičena obogatitev – dokazno breme
Ob upoštevanju vrednosti spornega posla na 70 – 90 milijonov SIT, take svobodne volje, da bi sklenila pogodbo za celotno vrednost posla mimo določil ZJN-1 tožena stranka kot javno podjetje nikoli ni imela. V konkretnem primeru se namreč tudi 20. člen OZ izkaže za neprimerno pravno podlago, ker so določila ZJN-1 kogentna, njihova določila pa bi morala biti tožeči stranki znana.
Argument, da tožeča stranka ni pravnik v konkretnem primeru ne prevlada, saj je tožeča stranka gospodarski subjekt, ki izvaja dejavnost na trgu in bi tako morala izkazovati večjo skrbnost – skrbnost strokovnjaka.
URS člen 22, 23. ZPP člen 208, 208/1. ZFPPIPP člen 122, 122/3, 301, 301/7.
javna objava sklepa na portalu AJPES – sklep o preizkusu terjatev – prekinitev postopka – nadaljevanje pravdnega postopka
Javna objava ima po 3. odst. 122. čl. ZFPPIPP enak pozitivni publicitetni učinek, kot je značilen za objave v registrskem postopku. Ker je upnikom dana možnost seznaniti se z vsebino prijave terjatev ter izjave upravitelja o terjatvah z objavo seznamov preizkušenih terjatev, sodišče ob preizkusu terjatev odloči zunaj naroka ter o tem odloči s sklepom o preizkusu terjatev. Takšna ureditev v zvezi s sklepom o preizkusu terjatev omogoča, da v stečajnem postopku ni več treba izdajati in vročati posamičnih napotitvenih sklepov. Zaradi takšnega načina vročanja je tudi rok za vložitev tožbe podaljšan na 1 mesec.