OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0063009
ZOR člen 149. OZ člen 126.
mandatna pogodba – indirektno zastopanje – dogovor o koristi za tretjega – nakup stanovanja s strani imetnika stanovanjske pravice – pridobitev lastninske pravice s strani tujca
Razmerje med toženo stranko in materjo pravdnih strank je mogoče opredeliti kot mandatno razmerje, na podlagi katerega je tožena stranka kot mandatar sklenila prodajno pogodbo v svojem imenu, vendar za račun matere pravdnih strank kot mandanta (gre za indirektno zastopanje), pri čemer se je tožena stranka zavezala prenesti koristi iz takšnega pravnega posla (torej lastninsko pravico na sporni nepremičnini) na tožečo stranko, ko bo le-ta pridobila državljanstvo in bo nepremičnina tudi v celoti plačana. Gre torej za mandatno razmerje, s katerim je bila dogovorjena korist za tretjega. Na podlagi takšnega dogovora pa je tožeča stranka pridobila samostojno pravico do izgovorjene koristi.
Posel ni v nasprotju s kogentnimi normami SZ o pridobivanju lastninske pravice na nepremičninah s strani imetnikov stanovanjskih pravic. Učinek razmerja ni v nasprotju z namenom zakona, tj. da lastninsko pravico na nepremičninah pridobijo pod ugodnimi pogoji slovenski državljani. Dogovor je pravnoekonomsko učinkoval zgolj tako, da je tožeči stranki omogočil nakup sporne nepremičnine po ceni ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe, pri čemer je bila njena izročitev odložena na nedoločen čas v prihodnosti, tj. ko bo kupnina za sporno nepremičnino v celoti plačana, tožeča stranka pa bo pridobila slovensko državljanstvo.
Načelo vzajemnosti in solidarnosti članov Sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije mora biti zagotovljeno z obravnavanjem članov v okviru pravic in obveznosti, ki so jih z zavarovalnimi pogodbami prevzeli in pridobili.
Nedopustno ravnanje je ravnanje, ki odstopa od standarda profesionalne skrbnosti in katerega predvidljiva posledica je nastanek škode. Iz trditvene podlage mora biti razvidna vsebina kršitve dolžnega ravnanja.
URS člen 22, 23. ZPP člen 208, 208/1. ZFPPIPP člen 122, 122/3, 301, 301/7.
javna objava sklepa na portalu AJPES – sklep o preizkusu terjatev – prekinitev postopka – nadaljevanje pravdnega postopka
Javna objava ima po 3. odst. 122. čl. ZFPPIPP enak pozitivni publicitetni učinek, kot je značilen za objave v registrskem postopku. Ker je upnikom dana možnost seznaniti se z vsebino prijave terjatev ter izjave upravitelja o terjatvah z objavo seznamov preizkušenih terjatev, sodišče ob preizkusu terjatev odloči zunaj naroka ter o tem odloči s sklepom o preizkusu terjatev. Takšna ureditev v zvezi s sklepom o preizkusu terjatev omogoča, da v stečajnem postopku ni več treba izdajati in vročati posamičnih napotitvenih sklepov. Zaradi takšnega načina vročanja je tudi rok za vložitev tožbe podaljšan na 1 mesec.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0062133
OZ člen 6, 6/2, 20, 30, 30/2, 35, 86, 190. ZPP člen 3, 3/3, 7, 212, 214. ZIZ člen 23, 62, 62/2.
ničnost pogodbe – nedopusten predmet pogodbe – postopek javnih naročil – skrbnost strokovnjaka – neupravičena obogatitev – dokazno breme
Ob upoštevanju vrednosti spornega posla na 70 – 90 milijonov SIT, take svobodne volje, da bi sklenila pogodbo za celotno vrednost posla mimo določil ZJN-1 tožena stranka kot javno podjetje nikoli ni imela. V konkretnem primeru se namreč tudi 20. člen OZ izkaže za neprimerno pravno podlago, ker so določila ZJN-1 kogentna, njihova določila pa bi morala biti tožeči stranki znana.
Argument, da tožeča stranka ni pravnik v konkretnem primeru ne prevlada, saj je tožeča stranka gospodarski subjekt, ki izvaja dejavnost na trgu in bi tako morala izkazovati večjo skrbnost – skrbnost strokovnjaka.
URS člen 25. ZZZDR člen 51, 51/2, 58, 59, 60. SPZ člen 66, 66/3. ZPP člen 108, 180.
skupno premoženje zakoncev – obseg premoženja – vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca – nedeljiv materialnopravni pojem – delilna pogodba – pasivna legitimacija – nesklepčnost tožbe – pravica do pravnega sredstva
Zahtevek na povračilo vrednosti vlaganj v posebno premoženje drugega zakonca ima podlago v 59. členu ZZZDR. Tožnik ima pravico do denarnega zneska, ki ustreza vrednosti vlaganj, sorazmernih z višino njegovega prispevka.
Nasprotna tožba je nesklepčna, saj je tožena stranka postavila zahtevek na neposredno delitev skupnega premoženja (in ne na obseg in na delež). Gre za odpravljivo nesklepčnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0062086
ZPP člen 5, 70, 70/6, 184, 184/3, 339/1, 339/2-8. ZMZPP člen 12, 12/1.
zastaranje terjatve - kršitev pravice do izjave - pristop k dolgu - sprememba pravne podlage tožbenega zahtevka - sklenitev pogodbe o pristopu k dolgu - motiv za spremembo pravne podlage tožbenega zahtevka - odločanje v mejah trditev - vsebina tujega prava - tek zastaralnega roka v primeru pristopa k dolgu - prekinitev izmenjave pripravljalnih vlog - izločitev sodnika iz razloga nepristranskosti
Tožena stranka gradi svoj pritožbeni očitek na napačnem materialnopravnem izhodišču, da velja za vsebino tujega prava pravilo o dokaznem bremenu. Iz 1. odstavka 12. člena ZMZPP – izhaja, da tudi glede vsebine tujega prava velja pravilo iura novit curia, kar pomeni, da opustitev predložitve prevodov o vsebini tujega prava ne more imeti za posledico zaključka, da stranka vsebine tujega prava ni dokazala.
Vstop tretje osebe v zavezo poleg dolžnika ne vpliva na tek zastaranja terjatve, ki jo ima upnik do dolžnika. Čas, ko je dolgoval samo glavni dolžnik, se prišteje času, ko je poleg glavnega dolžnika dolgoval tudi pristopnik k dolgu.
V spornem procesnem sklepu, s katerim je sodišče pravdnima strankama naložilo, da poskrbita za prevod dopisa v zvezi z vsebino nemškega prava v nemški jezik, je sodišče razkrilo začasno pravno kvalifikacijo spornega razmerja, kar je sicer sestavni del sodnikovega dela, ko ugotavlja možne pravne podlage spornega razmerja. Zato ni šlo za prejudiciranje v zadevi. Sploh pa je sodišče prve stopnje svojo odločitev o tem, da gre za pristop k dolgu, izčrpno obrazložilo v sodbi. Ta obrazložitev pa je bila tudi predmet pritožbenega preizkusa.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062091
OZ člen 111, 111/1, 132, 378, 380, 380/2. ZPP člen 180, 180/3.
škoda zaradi zamude z izpolnitvijo – protipravno dejanje – stroškovni zahtevek – potrebnost stroškov – preveritev potrebnosti vlog
Tudi neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti v dogovorjenem roku iz sporazuma pomeni protipogodbeno in s tem protipravno ravnanje. V zakonu predpisana sankcija za nepravočasno izpolnitev denarne obveznosti po 378. členu OZ je obveznost plačila zamudnih obresti. Le v primeru, če je škoda, ki je upniku nastala zaradi dolžnikove zamude, večja od zneska, ki bi ga dobil na račun zamudnih obresti, ima upnik po 2. odstavku 380. člena OZ pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine, to pa je poplačilo navadne škode in izgubljenega dobička.
Pravne podlage za stroškovni zahtevek strankam ni potrebno navesti. Neopravičeno pritožnik od pritožbenega sodišča pričakuje preveritev potrebnosti vseh vlog, za katere je prvostopenjsko sodišče toženim strankam priznalo povračilo stroškov. Na tožeči stranki je namreč obveznost konkretnega izpodbijanja določenega s sodbo priznanega zahtevka, zlasti še glede na njegov na splošno izražen pomislek o potrebnosti vlog.
Zaključki izpodbijane sodbe ne temeljijo na trditvah pravdnih strank, ki sta jih podali do prvega naroka za glavno obravnavo, niti na trditvah, ki sta jih podali kasneje. Ti zaključki temeljijo na izvedenih dokazih, glede katerih je bila tožeča stranka prekludirana, saj je njihovo izvedbo predlagala po zaključku glavne obravnave. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je v nasprotju z določbo 1. odst. 286. člena ZPP, v posledici katere je nepravilno ugotovilo dejansko stanje. Pritožbeno sodišče je ocenilo, da je mogoče v pritožbenem postopku odpraviti navedeno kršitev pravdnega postopka sodišča prve stopnje, brez obravnave.
Skladiščnik je dolžan izročiti blago le položniku in ne komu drugegemu, tudi ne lastniku, kar izhaja iz določbe 1. odst. 713. člena ZOR v zvezi s 739. člena ZOR. To pomeni, da tožena stranka ni ravnala protipravno, ko je družbi N. d.o.o. omogočila, da iz skladišča odpelje preostanek blaga, saj je to bila njena pogodbena obveznost napram družbi N. d.o.o. kot položniku blaga. Zato dejstvo, ali je bila tožeča stranka lastnica blaga v tem primeru, ni pomembno.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiva zamuda stranke – napačno vročanje s strani sodišča
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je (le) opravičljiva zamuda pravdnega dejanja, ki se je pripetila stranki. V tem postopku pa prvo toženec zatrjuje, da ni opravil pravdnega dejanja zaradi napake prvega sodišča pri vročitvi tožbe. V takšnih primerih stranka lahko izpodbija sklep le s pritožbo in ne s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, zato je bil njen predlog zavrnjen.
OZ člen 316, 316-3, 353. KZ člen 221, 221/1, 221/3, 244.
zastaranje – izključitev pobota
V primeru obsodilne sodbe v kazenskem postopku se zastaranje pretrga in začne ponovno teči s pravnomočnostjo kazenske sodbe. V primeru obsodbe za naklepno kaznivo dejanje je izključen pobotni ugovor.
odvetniški stroški - nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - nagrada za postopek
Skladno z drugim odstavkom tar. št. 3100 Tarife tožena stranka ni upravičena do povrnitve nagrade za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, saj se ta všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji, če le ta poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062463
SPZ člen 88, 217, 217/1. ZPP člen 8, 182, 182/3.
priposestvovanje stvarne služnosti – uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi
Razveljavitev odločitve o primarnem tožbenem zahtevku, narekuje razveljavitev odločitve o eventualnem tožbenem zahtevku. Eventualni tožbeni zahtevek je namreč postavljen le za primer, če bo primarni tožbeni zahtevek (v celoti) zavrnjen.
Tradicionalno velja, da služnost voženj vsebuje tudi služnost pešpoti. Uporaba moderne kmetijske mehanizacije ne pomeni razširitve služnosti, če je namen gospodujočega zemljišča ostal isti oz. če se vsebina služnosti ne spremeni (v konkretnem primeru gre še za kmetijsko zemljišče) in je pot dovolj utrjena in široka, da prenese novo obremenitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0065668
ZOR člen 173, 206, 206/1, 206/3.
solidarna odgovornost – nevarna dejavnost – odškodninska odgovornost – več obratovalcev – kooperacijska pogodba – prispevek oškodovanca
Tožniku je bila škoda povzročena s strani obeh toženk, ker je delal za obe. V razmerju do tožnika sta obe toženki delovali neodvisno, ker sta obe opravljali nevarno dejavnost. Deležev ni bilo mogoče določiti, zato obstaja solidarna odgovornost po 3. odstavku 206. člena ZOR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062149
ZPP člen 7, 7/1. OZ člen 131.
trditveno breme – nastanek škode
Vrednost viličarja, ki predstavlja odškodnino zaradi izgube le-tega, ni mogoče povečati za DDV. Ker tožeča stranka tudi ni konkretno pojasnila nastanek škode v zvezi z DDV, njenega zahtevka v tem obsegu ni bilo mogoče preizkusiti.
neplačilo obveznosti – ustavitev dobave električne energije – prošnja za obročno plačilo
Prva toženka je tožniku zaradi njegovih neporavnanih obveznosti smela ustaviti dobavo električne energije kljub njegovi prošnji za obročno plačilo. Odločitev o tem, ali bo dolžniku zapadle obveznosti dovolil njeno obročno plačilo, je namreč vedno stvar upnika in je dolžnik ne more izsiliti.
OZ člen 39, 39/2, 40, 40/1, 40/2, 395, 395/1, 432, 458, 458/1, 458/2.
pristop k dolgu – solidarna odgovornost pristopnika k dolgu – jamčevanje prodajalca za stvarne napake stvari
Vsebina dogovora in kasnejša delna realizacija le-tega kaže, da se je tožena stranka, kot tretji, tožeči stranki, kot upniku, zavezala izpolniti jamčevalni zahtevek, ki ga je tožeča stranka imela zoper prodajalca mineralnega dodatka. Tako ravnanje tožene stranke ima pravno naravo pristopa k dolgu, po katerem je tožena stranka pristopila k dolgu prodajalca. V takem primeru s slednjim upniku, torej tožeči stranki, tožena stranka odgovarja solidarno, upnik pa izpolnitev obveznosti lahko zahteva od kateregakoli od solidarnih dolžnikov.
vrnitev v prejšnje stanje – pravni interes – dopolnitev tožbe – osebna vročitev fizični osebi – napaka pri vročitvi – dejanska vročitev
Ker je tožnikova dopolnitev tožbe pravočasna, tožnik nima pravnega interesa za vložitev obravnavanega predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za dopolnitev tožbe, torej je ta nedovoljen in ga je potrebno zavreči.