Po določbi 1. odst. 30. člena ZPP so za sojenje v premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR pristojna Okrajna sodišča. V predmetni zadevi pa gre prav za takšen spor.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0057658
ZOdvT člen 21, 22, 22/1, 22/2, 36. ZST-1 člen 30, 30/3. ZDZdr člen 68.
prisilna hospitalizacija – vrednost spornega predmeta – odmera nagrade odvetniku – izplačilo nagrade iz državnega proračuna – sistemska razlaga – ius nudum – razlaga ratio legis – taksa za pritožbo
V postopkih po ZDZdr se kot podlaga za odmero nagrade odvetniku določi vrednost predmeta v skladu z določbo 2. odst. 22. člena Z OdvT (praviloma 4.000,00 EUR).
Napačna formulacija tožbenega zahtevka ne sodi med formalne pomanjkljivosti, temveč predstavlja kvečjemu vsebinsko pomanjkljivost, ki je stvar materialnega prava.
vročanje – fikcija vročitve – rok – potek pritožbenega roka – začetek teka roka za pritožb pri vročanju na podlagi fikcije
Iz povratnice v spisu je razvidno, da je vročevalec dne 20. 1. 2010 v hišnem predalčniku pustil obvestilo. Ker dolžnica pisanja ni dvignila v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, to je 5. 2. 2010. Petnajstdnevni rok za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje je potekel 20. 2. 2010.
pooblastilno razmerje – prekoračitev pooblastila – protipravnost ravnanja – nastanek škode na zapustnikovem premoženju – eventualna maksima
Tožeča stranka ne vtožuje vrnitve denarnih sredstev (s katerimi je tožena stranka kot pooblaščenka zapustnika nesporno razpolagala) v zapuščinsko maso, temveč vtožuje terjatev za škodo, ki naj bi pokojnemu nastala zaradi nepooblaščenega razpolaganja s sredstvi oziroma zaradi prekoračitve njegovega pooblastila s strani tožene stranke. Za naveden tožbeni zahtevek je tožeča stranka kot edina oporočna dedinja po zapustniku tudi aktivno legitimirana.
plačilni nalog – nepravilna referenca – napaka sodišča – napaka na plačilnem nalogu – zamuda s plačilom
Tožeča stranka je izkazala, da plačilni nalog ni vseboval pravilnih podatkov glede reference, na katero bi se morala tožeča stranka pri nakazilu sklicevati, zaradi česar dolžnega zneska ni uspela pravočasno nakazati. Iz plačilnega naloga izhaja, da je kot referenca določena številka 408, kar pa ni dovolj, saj mora pred to številko nakazovalec navesti še številko 00, da je mogoče transakcijo dejansko izvesti.
Glede na stroge posledice nepravočasnega plačila sodne takse, so sodišča prve stopnje dolžna v plačilnih nalogih, s katerimi pozivajo stranke na plačilo sodne takse, navesti pravilne podatke, na podlagi katerih bo možno opraviti plačilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064336
ZTLR člen 24, 25.
družbena lastnina – pridobitev lastninske pravice – ugotovitveni zahtevek – originarna pridobitev lastninske pravice – izgubljena prodajna pogodba – dokaz obstoja predmeta prodajne pogodbe – gradnja na tujem svetu
Tožeča stranka ugotovitvenega zahtevka ni postavila. Zato je njena tožba v delu, v kolikor se nanaša na trditve o originarni pridobitvi lastninske pravice, nesklepčna. Odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je ugodilo dajatvenemu tožbenemu zahtevku na podlagi ugotovitev, da je tožeča stranka postala lastnica nepremičnin, na katere se nanaša ta spor, na podlagi pravil o gradnji na tujem zemljišču in o priposestvovanju, se ob povedanem izkaže kot materialnopravno zmotna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0062467
ZPP člen 216, 339, 339/2, 339/2-14.
skupno premoženje – posebno premoženje - obseg skupnega premoženja - deleži na skupnem premoženju – pomanjkanje razlogov – odločanje po prostem preudarku
Celovitost presoje vseh razmer in različnih oblik prispevkov zakoncev narekuje enotno obravnavanje celotnega skupnega premoženja in določitev enotnih deležev na vseh predmetih skupnega premoženja. Tudi vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju, ne morejo pa vplivati na višji delež na posameznem predmetu iz skupnega premoženja.
Prosti preudarek je v skladu z 216. členom ZPP v pravdnem postopku sicer mogoče uporabiti, a ne tedaj, ko bi bilo neko dejstvo brez večjih nevšečnosti mogoče ugotoviti, stranka pa zanj ni ponudila dokaza.
vrednost spornega predmeta – odmera sodne takse – plačilni nalog za podredni zahtevek
V konkretnem primeru imamo opravka s primarnim in s podrednim tožbenim zahtevkom. Čeprav sta ta dva zahtevka v določeni odvisnosti, sodišče odloča o podrejenem zahtevku le, če spozna, da glavni zahtevek ni utemeljen, gre vseeno za dva samostojna tožbena zahtevka, ki imata različno dejansko in pravno podlago.
Zaznamba spora se dovoli na podlagi tožbe, vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice v primerih, določenih v 1. odst. 79. člena ZZK-1. Iz vsebine te določbe jasno izhaja, da se v zemljiški knjigi zaznamuje že vložitev tožbe. Ni stvar zemljiškoknjižnega sodišča, da bi odločalo o tem, ali je bila v pravdnem postopku plačana sodna taksa za tožbo, torej ali je tožba sploh dopustna, saj bo o tem odločilo sodišče v pravdi.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – ovira za nadaljevanje izbrisnega postopka
Nad družbo ni začet kakšen drug postopek zaradi insolventnosti, kar bi lahko bila ovira za nadaljevanje predmetnega izbrisnega postopka. Predlog za začetek stečaja, ki ga je družba podala dne 29. 06. 2010 je bil pravnomočno zavržen s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St 918/2010 z dne 05. 08. 2010. Dejstvo, da sodišče v stečajnem postopku ni pravilno odločilo, bi moral pritožnik izpodbijati s pritožbo v stečajnem postopku, vendar tega ni storil.
Tožeča stranka ni bila dolžna še posebej predložiti dokazila o plačilu, vendar se od nje pričakuje, da bo plačilno sredstvo, na podlagi katerega bo izvedla plačilo sodne takse opremila z zadostnimi podatki, iz katerih bo mogoče ugotoviti, na katero zadevo se plačilo takse nanaša, o čemer je bila tožeča stranka z plačilnim nalogom izrecno opozorjena.
pravdni stroški – uspeh pravdnih strank – uspeh po temelju in po višini
Sodišče je ugotovilo obstoj pogodbene obveznosti tožene stranke le glede dodatne poškodbe sklepne ovojnice in kite rotatorne manšete. Ta pa je bila vzrok polovici težav, ki jih je imel tožniku po drugem izpahu rame, druga polovica pa gre na račun prve poškodbe oziroma prvega izpaha ramena. Tožnikov uspeh po temelju je bil torej le 50 %, enak pa je bil tudi njegov uspeh po višini tožbenega zahtevka.
Za presojo, ali je bil sklenjen pisni dogovor, ni odločilno, ali je ta napisan na enem listu, ki bi ga podpisali obe pogodbeni stranki. Zadostuje že izmenjava dopisov, iz katerih izhaja pogodbena volja strank. Zato je pogoju pisnosti dogovora o oceni storitev tožeče stranke iz 2. odstavka 17. člena ZOdv v celoti zadoščeno že z obravnavano korespondenco med pravdnima strankama.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062456
ZZZDR člen 78, 123. ZPP člen 409.
razveza zakonske zveze - preživljanje mladoletnega otroka - določitev višine preživnine – notarski zapis iz razmerij staršev do otrok
Predhodni sporazum med pravdnima strankama glede vprašanj iz razmerij staršev do otrok (vprašanj varstva in vzgoje, stikov in preživnine) v obliki notarskega zapisa ni izvršilni naslov in sodišče nanj ni vezano.
Preiskovalno načelo v sporih iz razmerij staršev do otrok je uveljavljeno zaradi zavarovanja interesov in pravic otrok ter drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti zase, za svoje pravice in interese , omejeno je torej na tiste primere, ko obstajajo indici ali ko ugotovljena dejstva kažejo, da bi utegnile biti ogrožene otrokove koristi, če bi sodišče upoštevalo zgolj procesno gradivo, ki sta ga ponudili samo stranki.
ZOR člen 376, 376/1, 377, 377/1, 377/2. KZ člen 111, 111-4, 325, 325/1.
nepremoženjska škoda – zastaranje – škoda povzročena s kaznivim dejanjem
Kadar je povzročena škoda s kaznivim dejanjem, je za zastaranje odškodninskega zahtevka odločilen tek zastaralnega roka po končanem pretrganju zastaranja kazenskega pregona. Od tega trenutka teče bodisi zastaralni rok za odškodninske terjatve ali relativni zastaralni rok za zastaranje kazenskega pregona, če je ta daljši od prvega.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – obstoj delovnega razmerja – mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik bi lahko podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, le če bi predhodno pravočasno na toženo stranko naslovil zahtevo za vrnitev na delo po mirovanju pravic in obveznosti, do česar je prišlo zaradi napotitve na delo v tujino skladno z ZTPDR. Ker pravice do vrnitve na delo ni uveljavljal pravočasno, ampak šele pet mesec po prenehanju razlogov za mirovanje pravic in obveznosti, delovno razmerje s toženo stranko ni bilo vzpostavljeno. Iz tega razloga delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi tožnik tudi ni mogel izredno odpovedati.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – dokaz o lastništvu objekta – nepredložitev dokaza o lastništvu objekta
Po določbi 2. odstavka 433. člena ZFPPIPP mora upravičeni predlagatelj predlogu za izbris priložiti dokaz, da je lastnik objekta iz 1. odstavka tega člena. Ker zakon izrecno nalaga predlagatelju, da predlogu priloži takšen dokaz, so neutemeljene navedbe pritožnika, da bi sodišče takšne podatke, torej podatke o lastništvu, lahko pridobilo samo.
neupravičena obogatitev – spor majhne vrednosti – priznanje dejstev – vrnitev stvari
Če tožeča stranka kot prikrajšanec zahteva denarno nadomestilo vrednosti dosežene koristi namesto vrnitve stvari, pa se toženec kot okoriščenec temu zahtevku v postopku ne upira, mu ne nasprotuje, hkrati pa zatrjuje, da s stvarjo fizično ne razpolaga, se šteje, da sam priznava, da vrnitev stvari v naravi ni mogoča. Priznanih dejstev pa ni treba niti dokazovati niti jih sodišču prve stopnje ni bilo treba obrazložiti.