CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0062467
ZPP člen 216, 339, 339/2, 339/2-14.
skupno premoženje – posebno premoženje - obseg skupnega premoženja - deleži na skupnem premoženju – pomanjkanje razlogov – odločanje po prostem preudarku
Celovitost presoje vseh razmer in različnih oblik prispevkov zakoncev narekuje enotno obravnavanje celotnega skupnega premoženja in določitev enotnih deležev na vseh predmetih skupnega premoženja. Tudi vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju, ne morejo pa vplivati na višji delež na posameznem predmetu iz skupnega premoženja.
Prosti preudarek je v skladu z 216. členom ZPP v pravdnem postopku sicer mogoče uporabiti, a ne tedaj, ko bi bilo neko dejstvo brez večjih nevšečnosti mogoče ugotoviti, stranka pa zanj ni ponudila dokaza.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057676
OZ člen 198. ZZZDR člen 59, 59/1, 60, 62. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-14. KZ člen 135, 135/1.
uporabnina – višina solastnega deleža – skupno premoženje zakoncev – zmotna ugotovitev dejanskega stanja – nasprotje med razlogi – priznana dejstva – nasilje zakonca
Delež tožnice na nepremičnini ni sporen. V skladu z ZZZDR se domneva, da imata zakonca na skupnem premoženju vsak polovični delež. Toženec konkretnih ugovorov v zvezi z višino deleža tožnice ni podal. Še več: skupno premoženje je bilo po ugotovitvi deležev na predlog zakoncev razdeljeno po pravilih, ki veljajo za delitev solastnine (sodna poravnava 08. 05. 2009). Upoštevaje vse to se izkaže, da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnici ni uspelo dokazati ½ solastnega deleža na nepremičnini, napačna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067547
OZ člen 179, 182. ZPP člen 278, 278/1.
odškodnina – nepremoženjska škoda – odmera nepremoženjske škode – obrazloženost odgovora na tožbo
Presoja odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Iz odgovora na tožbo izhaja, kdo je tožeča stranka, vsebuje tudi opravilno številko postopka, pravilno je nalovljen na sodišče in lastnoročno podpisan. Smisel navedbe stranke in morebitnih pooblaščencev v vlogi je v identifikaciji stranke, čemur pa je tožena stranka zadostila. Prav tako ne drži, da je odgovor na tožbo neobrazložen. Iz njegove obrazložitve izhaja, da tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti, toženec tudi predlaga zaslišanje priče.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – pridobitna dejavnost
Razmerje med pravdnima ne izhaja iz pridobitne dejavnosti tožeče stranke, temveč iz neposlovne odškodninske odgovornosti tožene stranke. Ker v konkretnem primeru na strani tožeče stranke nista podana oba, tako subjektivni kot objektivni kriterij, ne gre za gospodarski spor.
izbris iz registra brez likvidacije – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – udeleženec v postopku – nedovoljena pritožba
Po določbi 3. točke 432. člena ZFPPIPP je lahko udeleženec postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije upnik družbe, nad katero se vodi postopek izbrisa, če vloži ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa. Pritožnik kot upnik družbe, nad katero se vodi postopek, takšnega ugovora ni vložil. Zato nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep.
Napačna formulacija tožbenega zahtevka ne sodi med formalne pomanjkljivosti, temveč predstavlja kvečjemu vsebinsko pomanjkljivost, ki je stvar materialnega prava.
pravdni stroški – uspeh pravdnih strank – uspeh po temelju in po višini
Sodišče je ugotovilo obstoj pogodbene obveznosti tožene stranke le glede dodatne poškodbe sklepne ovojnice in kite rotatorne manšete. Ta pa je bila vzrok polovici težav, ki jih je imel tožniku po drugem izpahu rame, druga polovica pa gre na račun prve poškodbe oziroma prvega izpaha ramena. Tožnikov uspeh po temelju je bil torej le 50 %, enak pa je bil tudi njegov uspeh po višini tožbenega zahtevka.
napotitev na pravdo – prekinitev postopka – manj verjetna pravica – več oporok
Sodišče je pravilno štelo za manj verjetno pravico tistih udeležencev postopka, ki niso zajeti v oporoki z dne 22.11.2009. Ta je od vseh štirih oporok najnovejša, zato je treba šteti, da je z njo oporočiteljica molče preklicala prejšnje.
Za presojo, ali je bil sklenjen pisni dogovor, ni odločilno, ali je ta napisan na enem listu, ki bi ga podpisali obe pogodbeni stranki. Zadostuje že izmenjava dopisov, iz katerih izhaja pogodbena volja strank. Zato je pogoju pisnosti dogovora o oceni storitev tožeče stranke iz 2. odstavka 17. člena ZOdv v celoti zadoščeno že z obravnavano korespondenco med pravdnima strankama.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – ovira za nadaljevanje izbrisnega postopka
Nad družbo ni začet kakšen drug postopek zaradi insolventnosti, kar bi lahko bila ovira za nadaljevanje predmetnega izbrisnega postopka. Predlog za začetek stečaja, ki ga je družba podala dne 29. 06. 2010 je bil pravnomočno zavržen s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St 918/2010 z dne 05. 08. 2010. Dejstvo, da sodišče v stečajnem postopku ni pravilno odločilo, bi moral pritožnik izpodbijati s pritožbo v stečajnem postopku, vendar tega ni storil.
ZOR člen 376, 376/1, 377, 377/1, 377/2. KZ člen 111, 111-4, 325, 325/1.
nepremoženjska škoda – zastaranje – škoda povzročena s kaznivim dejanjem
Kadar je povzročena škoda s kaznivim dejanjem, je za zastaranje odškodninskega zahtevka odločilen tek zastaralnega roka po končanem pretrganju zastaranja kazenskega pregona. Od tega trenutka teče bodisi zastaralni rok za odškodninske terjatve ali relativni zastaralni rok za zastaranje kazenskega pregona, če je ta daljši od prvega.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0057652
ZOZP člen 38, 41. OZ člen 347, 357. ZPP člen 7, 8, 212, 350, 350/2, 358, 358-5, 436, 436/3. ZIZ člen 62, 62/2.
zastaranje regresnega zahtevka – Slovensko zavarovalno združenje – zastaranje obresti – verodostojna listina v pravdnem postopku - izvršba na podlagi verodostojne listine - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi – zmotna uporaba materialnega prava
Ker gre v konkretnem primeru za pravi regresni zahtevek, ne pride v poštev določilo 357. člena OZ o zastaralnih rokih pri zavarovalnih pogodbah, pa tudi ne določila OZ o zastaranju odškodninskih terjatev. Zastaranje regresnega zahtevka Združenja začne teči po izplačilu odškodnine in zanj velja splošni, petletni, zastaralni rok.
Za odločitev o zahtevku je relevantno listinsko stanje v času izdaje sodbe, listine, ki so bile podlaga za izdajo sklepa o izvršbi pa v pravdnem postopku izgubijo pomen, ki so ga imele v postopku izvršbe. Tako imajo le še takšno dokazno moč, kot vsi ostali dokazi, ter jih sodišče po načelu proste presoje dokazov ocenjuje skupaj z njimi.
V pravdnem postopku bi moralo sodišče odločiti, ali ostane plačilni nalog v celoti ali deloma v veljavi ali pa se razveljavi. V postopku, ki teče po vloženem ugovoru, sodišče namreč ugotavlja, ali je bil plačilni nalog utemeljen. Gre za presojo pravilnosti sodne odločitve - plačilnega naloga. Enako velja za presojo sklepa o izvršbi.
vročanje – fikcija vročitve – rok – potek pritožbenega roka – začetek teka roka za pritožb pri vročanju na podlagi fikcije
Iz povratnice v spisu je razvidno, da je vročevalec dne 20. 1. 2010 v hišnem predalčniku pustil obvestilo. Ker dolžnica pisanja ni dvignila v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, to je 5. 2. 2010. Petnajstdnevni rok za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje je potekel 20. 2. 2010.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – objave in vročitve
Sklepa o začetku postopka izbrisa subjektu vpisa/o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga ni bilo mogoče vročiti, ker se je pošiljka vrnila z oznako „neznan“/„preseljen“. Zato se je v skladu z določbo 2. odst. 430. člena ZFPPIPP štelo, da je bila vročitev opravljena po poteku 8 dni od objave sklepa na spletnih straneh AJPES.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izpodbita domneva izbrisnega razloga – sprejemanje uradnih pošiljk na poslovnem naslovu
Dolžnik je s pritožbo uspel izpodbiti domnevo izbrisnega razloga s tem, da je trdil, da je na naslovu vpisan v sodni register znan; da pa mu je bil sklep o začetku postopka izbrisa kot tudi izpodbijani sklep osebno vročen na tem naslovu, izhaja iz podpisanih vročilnic v spisu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064336
ZTLR člen 24, 25.
družbena lastnina – pridobitev lastninske pravice – ugotovitveni zahtevek – originarna pridobitev lastninske pravice – izgubljena prodajna pogodba – dokaz obstoja predmeta prodajne pogodbe – gradnja na tujem svetu
Tožeča stranka ugotovitvenega zahtevka ni postavila. Zato je njena tožba v delu, v kolikor se nanaša na trditve o originarni pridobitvi lastninske pravice, nesklepčna. Odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je ugodilo dajatvenemu tožbenemu zahtevku na podlagi ugotovitev, da je tožeča stranka postala lastnica nepremičnin, na katere se nanaša ta spor, na podlagi pravil o gradnji na tujem zemljišču in o priposestvovanju, se ob povedanem izkaže kot materialnopravno zmotna.
ZTLR člen 14, 14/1. SPZ člen 66, 66/1. ZOR člen 219. OZ člen 190.
uporabnina – plačilo uporabnine – izročitev nepremičnine v soposest in souporabo – solastniki - solastnina
Solastniki imajo pravico uporabljati solastno stvar v sorazmerju s svojim solastninskim deležem, ne da bi s tem kršili pravice drug do drugega. V primeru kršitve pravic drugega na solastni stvar ima lastnik pravico do nadomestitve koristi, ki jo je imel drugi zaradi uporabe lastnikove stvari. To določbo je treba razumeti v povezavi s splošnim pravilom neupravičene pridobitve. To pomeni, da je potrebno na eni strani izkazati korist tistega, ki je solastno stvar uporabljal ter na drugi strani prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – obstoj delovnega razmerja – mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik bi lahko podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, le če bi predhodno pravočasno na toženo stranko naslovil zahtevo za vrnitev na delo po mirovanju pravic in obveznosti, do česar je prišlo zaradi napotitve na delo v tujino skladno z ZTPDR. Ker pravice do vrnitve na delo ni uveljavljal pravočasno, ampak šele pet mesec po prenehanju razlogov za mirovanje pravic in obveznosti, delovno razmerje s toženo stranko ni bilo vzpostavljeno. Iz tega razloga delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi tožnik tudi ni mogel izredno odpovedati.