Izrek vmesne sodbe, da tožena stranka ni odgovorna za vso ostalo škodo iz drugih pravnih podlag, ne da bi sodišče prve stopnje izrecno navedlo, na kaj se ta del tožbenega zahtevka nanaša oziroma kateri del tožbenega zahtevka je bil zavrnjen, je nerazumljiv, izdaja vmesne sodbe, s katero se dejansko zavrne tudi po višini, pa ni v skladu z določbami 315. člena ZPP.
Terjatve iz delovnega razmerja, tudi odškodninske, zastarajo v petih letih od dneva, ko jih je upnik lahko uveljavljal.
Zatrjevane nezakonite prakse tožene stranke, po kateri so nekateri delavci napredovali, čeprav za to niso izpolnjevali formalnih pogojev, ni mogoče upoštevati in na ta način ugoditi tožbenemu zahtevku za napredovanje pri tožnikih, ki pogojev niso izpolnjevali.
prenehanje delovnega razmerja – reparacija – odškodnina za neizkoriščen letni dopust – povračilo stroškov prehrane med delom
Tožnik je za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja upravičen tudi do nadomestila za neizkoriščen letni dopust.
Stroški prehrane med delom so stroški v zvezi z delom, tako da tožniku, ki v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni delal, niso mogli nastati. Iz tega razloga za to obdobje do povračila stroškov prehrane ni upravičen.
ZP-1 člen 19, 19/5, 202, 202/b, 202b/5, 202c, 202c/3.
predlog za nadomestitev globe z opravo določene naloge – premoženjsko stanje storilca – stanje v času odločanja
Čeprav lahko tudi dohodki, ki jih je storilec prejemal v preteklosti, vplivajo na njegovo premoženjsko stanje, je pri odločanju o utemeljenosti predloga za nadomestitev globe treba upoštevati premoženjske in socialne razmere storilca v času odločanja.
ZZVZZ člen 84, 85. ZUP člen 125, 144, 207, 210, 222, 256. ZDSS-1 člen 63, 66, 72, 73. ZPP člen 105.
dokončna odločba - sodno varstvo
Dopis direkcije tožene stranke, s katerim se pojasnjuje pogoje pridobitve statusa zavarovanca obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki nima sestavin pisne odločbe, ni dokončna odločba, zoper katero bi bilo dopustno vložiti tožbo v socialnem sporu.
Pomembna je vsebina ugovora, in sicer, katere svoje navedbe je dolžnik v ugovoru dokazoval s spornimi dopisi, ne pa, kaj bi morebiti poleg v ugovoru zatrjevanega še lahko izhajalo iz predloženih dokazov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056190
ZZZDR člen 123, 129, 129a. ZPP člen 115, 115/2, 258, 258/2, 349.
preživljanje mladoletnih otrok – odmera preživnine – zmožnosti staršev – potrebe mladoletnega otroka – pritožbena obravnava – izostanek z naroka – zdravniško potrdilo
Odmera preživnine.
Kadar se stranka sklicuje na zdravstvene razloge, svojega izostanka ne more opravičiti zgolj s predložitvijo zdravniškega potrdila. Potrdilo mora biti takšno, da sodišču omogoča, da na njegovi podlagi in upoštevaje druge pomembne okoliščine ugotovi oziroma se prepriča, ali je izostanek dejansko opravičljiv.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da subjekt vpisa ugovoru ni priložil dokazov o tem, da je lastnik objekta na novem poslovnem naslovu ali da ima prej omenjeno dovoljenje lastnika. V zvezi s tem je neutemeljen pritožbeni očitek, da ga sodišče ni opozorilo na nepopolnost njegove vloge, saj 4. odst. 435. čl. ZFPPIPP jasno določa, da je treba že ugovoru priložiti dokaze o zatrjevanih dejstvih, posebej pa je v 6. odst. istega člena določeno tudi, da se v primeru nepredložitve listinskih dokazov ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah.
ZDSS člen 28, 28/2. ZPP člen 115, 115/2, 117, 117/2, 188, 188/3. ZZVZZ člen 80a.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – opravičljiv razlog
Ker tožnica potrdila o nezmožnosti iz opravičljivih razlogov za izostanek z naroka za glavno obravnavo ni predložila na predpisanem obrazcu, ki bi ga potrdil osebni zdravnik (ampak le potrdilo zobozdravnice, da se je zaradi zobobola oglasila pri njej), predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.
ZP-1 člen 22, 22/3. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – rok za udeležbo – pogoji za izbris kazenskih točk
Ker storilec programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo ni opravil v roku, ki mu ga je določil pristojni organ, do izbrisa 4 kazenskih točk ni upravičen in opravljenega tečaja varne vožnje v predmetnem postopku ni mogoče upoštevati.
odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – smrt sina oziroma brata - krog upravičencev do odškodnine iz naslova smrti bližnjega
Ostali tožniki, bratje pokojnega, zahtevajo odškodnino za duševne bolečine zaradi smrti brata na podlagi 3. odstavka 201. člena ZOR. Takšno odškodnino je mogoče prisoditi bratom in sestram, če je med njimi in umrlim oziroma poškodovanim obstajala trajnejša življenjska skupnost. ZOR torej v tej določbi opredeljuje krog upravičencev do tovrstne odškodnine. V njem so tudi bratje in sestre pokojnega, vendar le ob izkazani predpostavki obstoja trajnejše življenjske skupnosti.
objektivna sprememba tožbe – soglasje tožene stranke k spremembi tožbe – dokončna ureditev razmerij med strankama
Tožeča stranka je v vlogi navedla, da predstavlja odločitev o podrejenem (naknadno postavljenem) zahtevku rešitev predhodnega vprašanja v drugi pravdi. Če je temu tako, odločitev o podrejenem zahtevku v predmetnem sporu ne bi predstavljala dokončne ureditve razmerij med strankama.
odškodninska odgovornost zavoda - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti je utemeljen. Prvostopenjska odločba toženca, s katero je bila tožnici kot zunajzakonski partnerici pokojnega priznana pravica do družinske pokojnine, je bila v revizijskem postopku pri tožencu razveljavljena (iz razloga, ker dokazni postopek ni zadostoval za ugotovitev zunajzakonske skupnosti med tožnico in pokojnim) ter vrnjena prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Po ustrezni dopolnitvi dokaznega postopka je toženec izdal odločbo o priznanju pravice do družinske pokojnine za nazaj. Ta odločba je v neposredni zvezi z razveljavljeno odločbo. Če bi bila ta odločba ustrezna, bi bila tožnici že tedaj priznana pravica do družinske pokojnine.
Pravnomočni sklep o dedovanju glede dedičev in višine njihovih dednih deležev veže stranke in pravdno sodišče, kadar se to vprašanje postavi kot predhodno vprašanje.
javni uslužbenec – sklep o razporeditvi – delovne potrebe – razlika v plači
Tožnica bi bila ob ugotovljeni nezakonitosti sklepov o razporeditvi upravičena do reparacijskega zahtevka zaradi prikrajšanja pri plači ne glede na to, ali je zahtevek v tožbi opredelila kot zahtevek za plačilo razlike v plači ali kot odškodninski zahtevek.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 328, 328/1. ZPP člen 325, 325/1.
zavarovanje denarnih terjatev z zastavo nepremičnin – pogodba o finančnem leasingu – odstop od pogodbe zaradi zamude s plačili – sporna višina v stečaju prijavljenih terjatev –izvršljivost notarskega zapisa – maksimalna hipoteka – napotitev upnika na pravdo
Ker je v vsakem od obeh sporazumov o zavarovanju terjatev z zastavo nepremičnin navedena le višina vrednosti vsake od pogodb o finančnem leasingu, do katere je bila ustanovljena hipoteka na dolžnikovih nepremičninah, ne pa konkretni znesek terjatve na dan zapadlosti, notarski zapis ne predstavlja izvršilnega naslova za prijavljene terjatve upnika v stečajnem postopku.
Ni mogoče skleniti maksimalne hipoteke v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa za bodoče in pogojne terjatve. Maksimalna hipoteka služi zavarovanju terjatev, ki nastanejo iz določenega razmerja, pri čemer pa višina teh terjatev ob ustanovitvi hipoteke ni določena. Določen je sicer zgornji znesek maksimalne hipoteke, ki pa ne omogoča sklepa, da se lahko do te višine terjatev tudi izterja, če ob sestavi zapisa ne vemo, kakšna terjatev bo sploh nastala in zato zavezančevo izrecno soglasje z obveznostjo zato ni možno.
ZLNDL člen 3. ZZad člen 74. ZTLR člen 29. ZPP člen 339/2-14, 355.
priposestvovanje – družbena lastnina – priposestvovalna doba - lastninjenje
Za določitev teka priposestvovanja je odločilno, kdaj se je parcela, ki je bila družbena lastnina, olastninila. To je odvisno od ugotovitev ustreznega zakona, na podlagi katerega je prišlo do lastninjenja.
Tožena stranka je podala na pisno mnenje sodnega izvedenca pripombe, zaradi česar bi moralo sodišče prve stopnje ali zaslišati izvedenca ali pa dopustiti dopolnitve k izvedenskemu mnenju. Ker tega ni storilo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, pa tudi dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZDR člen 5, 57, 57/1, 60, 60/1, 184, 184/1. OZ člen 131, 179. ZVZD člen 5, 6.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku
Tožena stranka kot delodajalec, ki ima koncesijo za opravljanje dejavnosti posredovanja zaposlitve, se ne more razbremeniti odgovornosti za škodo, ki jo je utrpela tožnica (ki je bila pri njej zaposlena) pri uporabniku. Za škodo je krivdno odgovorna, ker pred začetkom dela ni pregledala prostorov, v katerih se je delo opravljalo, ker je tožnica delo opravljala brez predhodnega preizkusa iz varstva pri delu in ker tožnice o opravljanju dela ni posebej poučila.
URS člen 33, 69, 125. ZS člen 3. SPZ člen 19, 37. ZJC člen 2, 2/1, 2/2, 3, 3/1, 13, 13/3. ZJC-B člen 19. ZZK-1 člen 111. Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Podčetrtek (2008).
stvarna služnost – pridobitev služnosti – javno dobro – javna cesta
Na javni cesti ni mogoče pridobiti stvarne služnosti, razen služnosti za komunalne in druge javne vode.
Glede nato, da je tožeča stranka zatrjevala, da je imela konkretno za 14.881,00 EUR stroškov, bi morala konkretno navesti posamezne stroške, ki jih je dejansko imela v zvezi s stornacijo naročila in njihovo višino, kakor tudi za posamezni strošek predložiti dokazilo.