OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060682
URS člen 25. OZ člen 6, 12, 131, 131/1, 149, 150.
odškodninska odgovornost – skrbnost dobrega strokovnjaka – avtomatska vrata – zdravstvena ustanova – nevarna stvar – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – novo sojenje pred drugim sodnikom
Namestitev avtomatskih vrat in njihovih senzorjev na način, da imajo ti mrtvi kot, za posledico pa njihovo zapiranje v trenutku, ko se med njimi nahaja tisti, ki želi vstopiti oziroma izstopiti, bi lahko pomenila njihovo nepravilno delovanje. Očitek nepravilnega delovanja pa je zadostna trditvena podlaga, za ugotavljanje protipravnosti ravnanja povzročitelja škode po krivdnem principu.
Posebej, ker gre za zdravstveno ustanovo, se pričakuje, da se avtomatska vrata ne bodo zaprla ob izstopu oziroma vstopu ali morda iz razloga, ker obiskovalec ne bo dovolj hitro uspel izstopiti oziroma vstopiti skozi njih, ne glede na to, ali vstopa oziroma izstopa po levi ali desni strani vrat. Vsakršno drugačno delovanje vrat pa je opredeliti kot njihovo nepravilno delovanje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – sodno varstvo
Delodajalec ne more s samostojno tožbo izpodbijati odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda delavec, tudi če gre za izredno odpoved delavca, jo mora delodajalec kot odpoved pogodbe o zaposlitvi upoštevati. Zakonitost oziroma utemeljenost izredne odpovedi se namreč lahko ugotavlja le posredno: ali pri presoji utemeljenosti zahtevka delavca za odpravnino in odškodnino ali pri presoji zahtevka delodajalca za plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi izredne odpovedi in takojšnjega prenehanja dela.
ZPIZ-1 člen 276, 276/1. OZ člen 131, 131/1, 147, 148. ZPIZ člen 123, 123/2, 139. 140.
plačilo odškodnine – protipravno ravnanje
Ker je bila s pravnomočno sodbo potrjena pravilnost in zakonitost odločbe toženca, s katero je bilo odločeno, da tožnica kot invalid II. kategorije po prej veljavnem ZPIZ nima pravice do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo, tožencu pri izdaji te odločbe ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, zato tožnica ni upravičena do odškodnine v višini nadomestila.
Tožba tudi sicer ni sklepčna. V kolikor tožeča stranka trdi, da Pogodba, ki ji jo je posredovala tožena stranka, predstavlja njeno ponudbo in v kolikor trdi, da je ponudbo sprejela, potem je pogodba sklenjena in tožeča stranka tožbenega zahtevka na njen podpis oziroma sklenitev nima. Imela bi le zahtevek na izpolnitev pogodbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – pisno opozorilo – zagovor
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici, ne da bi jo predhodno pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja in ne da bi ji omogočila zagovor, ni zakonita.
podredni tožbeni zahtevek – odločanje o podrednem tožbenem zahtevku – zastopanje – pritožbeno sklicevanje na napačno zastopanje
Napačno je stališče, da bi moralo sodišče odločiti tudi o podrejenem tožbenem zahtevku. To bi bilo dolžno storiti šele, če bi v celoti zavrnilo primarni zahtevek.
Na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka se lahko sklicuje samo tista stranka, ki ni bila v redu zastopana, ne pa njen nasprotnik.
Tožnica je ves čas postopka kot protipravno oziroma nedopustno ravnanje toženke uveljavljala kršitev tako imenovane pojasnilne dolžnosti. Tožnici so bila že ob vložitvi tožbe znana dejstva, ki se nanašajo na strokovno napako, in sicer tako na podlagi odpustnega pisma kot tudi pred pravdo pridobljenega mnenja izvedenca, ki ga je tožnica ponudila kot dokaz. Zatrjevanja o tem, da bi naj toženka oziroma delavci njenega zavarovanca naredili strokovno napako, so bila podana šele s pripravljalno vlogo z dne 10. 7. 2009. Upoštevanje prepoznih navedb tožnice, glede na obrazložen obstoj okoliščin, ki nedvoumno kažejo na to, da ni izpolnjen pogoj nekrivdnega ravnanja tožnice, pomeni obstoj relativne kršitve 286. člena, v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, ki jo pritožbi utemeljeno uveljavljata. Omenjena kršitev je vplivala na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki je obsodilni del sodbe oprlo prav na ugotovljeno strokovno napako.
skrbništvo za poseben primer – skrbništvo po pravni osebi
Po 2. odstavku 182. člena ZZZDR se skrbništvo (za posebne primere) lahko poveri tudi ustrezni pravni osebi, kar je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje sodišče tudi storilo. Restriktivna pritožbena razlaga citirane zakonske določbe (da je ustrezna lahko le tista pravna oseba, ki se s skrbništvom lahko ukvarja v okviru svoje dejavnosti, za katero je registrirana), je brez dvoma napačna in v nasprotju z ustavno zajamčeno svobodo gospodarske pobude in opravljanja dejavnosti ter pravnih poslov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060684
ZPP člen 7, 7/1, 108, 180, 180/1, 214, 318, 318/3.
odgovor na tožbo – odsotnost odgovora – priznanje dejstev – sklepčnost tožbe – poziv na odpravo nesklepčnosti – zamudna sodba – poroštvena pogodba – leasing pogodba – teorija afirmativne litiskontestacije
Pogoj za tožnikov uspeh v pravdi je, da navede dejstva, ki substancirajo njegov zahtevek (zahteva sklepčnosti) ter da trditve o teh dejstvih tudi dokaže (zahteva dokazanosti).
razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti – vrnitev v prejšnje stanje – vročanje pravnim osebam – publicitetni učinek vpisov v zemljiško knjigo
Pravilo 4. odstavka 140. člena ZPP, ki pravi, da drugim osebam ni dovoljeno vročati pisanj za naslovnika, če je ta oseba v pravdi udeležena kot nasprotnik naslovnika, ni uporabljivo za pravne osebe, nanaša se samo na fizične osebe. Tako osebno kot navadno vročanje pravnim osebam namreč ZPP ureja v 133. členu, ki določa, da se pravnim osebam pisanja vročajo po osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki se nahaja v pisarni, poslovnem prostoru ali na sedežu.
Ker tožena stranka ni uspela s predlogom za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti, je pravdni postopek pravnomočno končan, to pa izključuje možnost vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev odgovora na tožbo.
zaznamba spora – izviren način pridobitve lastninske pravice – zahtevek na izstavitev listine
Zaznamba spora je dovoljena le v primeru sporov iz naslova originarno oziroma izvirno pridobljene stvarne pravice. Lastninska pravica predlagatelja pa ni bila pridobljena na izviren način, saj zahteva, da se toženi stranki naloži izjava ustrezne volje (dovolitev vzpostavitve etažne lastnine in izdelava geodetskega elaborata) in izstavitev ustrezne listine, na podlagi katerega bo mogoče vknjižiti lastninsko pravico v korist tožeče stranke.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – spor o prenehanju delovnega razmerja – odpravnina – sorazmerni del odpravnine
Dejstvo, da se tožnici po novi pogodbi o zaposlitvi, ki je bila ponujena ob odpovedi, plača ni znižala in da še naprej opravlja enako delo (vendar ne v polnem obsegu delovnega mesta) ne pomeni, da tožbeni zahtevek za plačilo (sorazmernega) dela odpravnine, ker je tožnica sprejela neustrezno zaposlitev, ni utemeljen. Opisani dejstvi lahko vplivata le na višino odpravnine, do katere je tožnica upravičena.
izločitev iz zapuščine – terjatev dediča do zapuščine - obligacijski zahtevek
Ni mogoče trditi, da se s tožbenim zahtevkom, s katerim tožnik od tožencev zahteva plačilo določenega zneska, ugotavlja obseg zapuščine. Znesek, ki ga tožnik zahteva, je njegova terjatev, za katero trdi, da jo ima kot upnik zapuščine. Gre torej za zatrjevani zapustničin dolg do tožnika, ki ga bo tožnik, ki je dedič, lahko uveljavljal v delitvenem postopku.
URS člen 2, 125. ZASP člen 81, 156. ZASP-B člen 26, 26/4. ZS člen 3. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11.
neuporaba podzakonskega predpisa – exceptio illegalis - tarifa SAZAS - učinek pravnega pravila - načelo pravne države – enostransko določanje višine avtorskih honorarjev – novo tarifiranje
Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del ni mogoče uporabiti, ker ni bil sprejet po predpisanem postopku. 11. člen Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del je nepopolno (nesamostojno) pravno pravilo, zato brez dodatne konstitutivne sestavine nima neposrednega učinka na s tarifo določene obveznosti uporabnikov in pravice avtorjev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0060674
ZPP člen 184, 184/3, 188. SPZ člen 32.
umik tožbe – zmanjšanje tožbenega zahtevka – preklic delnega umika tožbe – motenje posesti – prekluzivni rok za vložitev motenjske tožbe – odstranitev mreže s parkirišča
Zaradi zmanjšanja tožbenega zahtevka ne pride do spremembe tožbe, pride pa (v tem delu) do delnega umika tožbenega zahtevka. Za delni umik zahtevka pa veljajo pogoji iz 188. čl. ZPP, prav tako pa zanj veljajo vse posledice, ki jih zakon sicer predpisuje za umik tožbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – bolniški stalež
Ko se je tožnica po zaključku bolniškega staleža vrnila na delo, ji je na podlagi predhodne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga prenehalo delovno razmerje. Po tem tožena stranka ni imela pravne podlage, da tožnici pogodbo o zaposlitvi izredno odpove.
zloraba procesnih pravic - namen zavlačevanja postopka – denarna kazen
Zlorabe procesnih pravic si ni mogoče zamisliti brez doloznega ravnanja stranke. Namen mora biti podan ne le, ko gre za šikano (namen škodovati drugemu), marveč tudi, ko dejanje nasprotuje dobrim običajem ter vestnosti in poštenju oz. tistemu, kar nasprotuje občutku za „prav“. Zato tudi nevestnosti, ki se kažejo le v malomarnosti, ni mogoče imeti za zlorabo. Stranki se lahko očita zloraba le, če se zaveda protipravnosti svojega procesnega ravnanja, pa kljub temu tako ravna (hote ali vsaj s privolitvijo v posledici tega ravnanja).
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VSL0060678
URS člen 15, 15/4, 23, 23/1, 26. EKČP člen 6, 6/1. ZUstS člen 40, 40/2. ZVPSBNO člen 4, 25. ZKP člen 307, 307/3.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odgovornost države - povrnitev nepremoženjske škode - protipravnost - razumen rok - sodna praksa ESČP - kazenski postopek v trajanju nad osem let - sojenje v nenavzočnosti
Pri določanju obsega pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja oziroma pravice do sojenja v razumnem roku je treba upoštevati, da je „razumen rok“ relativna doba: odločitev o (ne)kršitvi pravice ni odvisna le od ugotovljenega (objektivnega) trajanja postopka, pač pa od okoliščin vsakega konkretnega primera.
RAZLASTITEV – NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0060705
ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/2, 105/3. ZNP člen 140.
odškodnina za razlaščeno nepremičnino – obresti – stroški postopka
Obresti od odškodnine ne gredo od izdaje odločbe o razlastitvi.
Odškodnina za razlaščeno nepremičnino pa tudi po vsebini ni enaka odškodnini po določbah obligacijskega zakonika, kajti ne gre za škodo, ki bi nastala zaradi nedopustnega ravnanja, pač pa gre za pravico do povrnitve prikrajšanja, čeprav škoda izvira iz dopustnega ravnanja.
ZZVZZ člen 80a. ZPP člen 115, 115/2, 339, 339/2, 339/2-8.
možnost obravnavanja pred sodiščem – preložitev naroka – zdravniško potrdilo – predpisani obrazec
Tožnik je prosil za preložitev naroka zaradi bolezni in priložil zdravniško potrdilo, ki je izdano na obrazcu, ki ga je predpisal minister, pristojen za zdravje. Zakon ne terja, da bi moralo biti iz potrdila tudi razvidno, za kakšno bolezen gre. Če bi tožnik dvakrat ali večkrat izostal z naroka zaradi zdravstvenih razlogov, ima sodišče podlago, da lahko zahteva presojo upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila. V konkretnem primeru je tožnik prosil za preložitev naroka iz zdravstvenih razlogov le enkrat in sodišče bi moralo njegovemu predlogu za preložitev obravnave ugoditi. Ker mu ni, mu je odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.