odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – spor o prenehanju delovnega razmerja – odpravnina – sorazmerni del odpravnine
Dejstvo, da se tožnici po novi pogodbi o zaposlitvi, ki je bila ponujena ob odpovedi, plača ni znižala in da še naprej opravlja enako delo (vendar ne v polnem obsegu delovnega mesta) ne pomeni, da tožbeni zahtevek za plačilo (sorazmernega) dela odpravnine, ker je tožnica sprejela neustrezno zaposlitev, ni utemeljen. Opisani dejstvi lahko vplivata le na višino odpravnine, do katere je tožnica upravičena.
zavod s pravico javnosti – obveznost ustanovitelja
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek na plačilo računov za storitve zavrnilo, saj kot izkazujejo dokazi, je šlo dejansko za plačevanje pavšala iz naslova ustanoviteljskih dolžnosti tožene stranke, ki je tako s plačili akontacije in končnim poračunom konec leta skrbela za nemoteno delovanje zavoda.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - USTAVNO PRAVO
VSL0060687
URS člen 22. ZDen člen 74, 74/2.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – kmetije – pravilna uporaba materialnega prava – odstop od ustaljene sodne prakse
Za odgovor, ali se za dedovanje denacionaliziranih nepremičnin uporabi ZDKG ali pred njim veljavni Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij), je pomembno to, ali je zemljišče pred podržavljenjem pripadalo kmetijski ali kmetijsko gozdarski gospodarski enoti, ki je bila kasneje določena kot zaščitena kmetija in ne to, ali vrnjene nepremičnine same izpolnjujejo pogoje za zaščito.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0060674
ZPP člen 184, 184/3, 188. SPZ člen 32.
umik tožbe – zmanjšanje tožbenega zahtevka – preklic delnega umika tožbe – motenje posesti – prekluzivni rok za vložitev motenjske tožbe – odstranitev mreže s parkirišča
Zaradi zmanjšanja tožbenega zahtevka ne pride do spremembe tožbe, pride pa (v tem delu) do delnega umika tožbenega zahtevka. Za delni umik zahtevka pa veljajo pogoji iz 188. čl. ZPP, prav tako pa zanj veljajo vse posledice, ki jih zakon sicer predpisuje za umik tožbe.
smučarska nezgoda - škodni dogodek – mesto trčenja – nezgoda izven smučišča – odgovornost upravljalca smučišča
Pravno pomembno je dejstvo, da je do trčenja prišlo na mestu izven smučišča, za kar pa ni odgovoren upravljalec smučišča in za to mesto ni uporabna določba 3. člena ZVSmuč.
ZPP člen 105, 105/2, 278, 278/1, 318. SPZ člen 92.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – obrazloženost odgovora
Tožena stranka v odgovoru na tožbo ni nasprotovala tožbenemu zahtevku oz. ni dala jasno vedeti, da tožbenemu zahtevku nasprotuje in oporeka trditvam v tožbi. Navajala je, da išče drugo stanovanje v ožji in širši okolici, a ga ne more najti. Da ima nizke dohodke, da je mati samohranilka, da je zaposlena v gostinstvu in da ji oče pomaga tako, da ji varuje otroka. Prispeva tudi k plačevanju položnic. Ob navedenem, se izkaže domneva prvostopnega sodišča, da odgovor ni obrazložen, zaradi česar se šteje, da ni vložen, za pravilno.
Dolžnik v pravdi zaradi izpodbijanja pravnih dejanj ni pasivno legitimiran. Z izpodbojnim zahtevkom namreč upnik uveljavlja vračilo koristi, ki je bila pridobljena z oškodovanjem. To korist pa lahko upniku vrne le tisti, ki jo je pridobil. Dolžnik te koristi nima več.
Za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj se ne zahteva, da bi imel upnik zoper dolžnika izvršilni naslov, pač pa zadošča, da je upnikova terjatev zapadla v plačilo.
poslovodna oseba – individualna pogodba o zaposlitvi – prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi
Četudi je tožnik opravljal poslovodno funkcijo pri drugi pravni osebi, ki je bila povezana s toženo stranko, in ne pri toženi stranki (pri toženi stranki, pri kateri je bil zaposlen pa ni opravljal poslovodne funkcije), je s toženo stranko lahko sklenil individualno pogodbo o zaposlitvi (ki se sklene le z osebami, ki opravljajo poslovodno funkcijo) ter se v individualni pogodbi o zaposlitvi dogovoril za drugačen način prenehanja delovnega razmerja, kot je določen z zakonom, to je za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z razrešitvijo s funkcije.
Pravilnik o tarifi za odmero in nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 9, 9-1, 9-2, 11, 12, 12-4. ZFPPIPP člen 103, 103/2, 103/2-4, 171.
nagrada upravitelju prisilne poravnave – nadomestilo upravitelju prisilne poravnave za opravljanje nadzora – izračun nadomestila za opravljanje nadzora – višina sredstev v bilanci stanja
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo 12. čl. Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen, ko ni ugotavljalo višine zneska sredstev v bilanci stanja za vsak mesec posamezno, ampak je nekritično sledilo upravitelju, ki je predlagal najvišji možni znesek, ne glede na to, da so sredstva v bilanci stanja dolžnika pri dnu razpona II. razreda navedenega člena.
Nima pa prav upnica, da upravitelju za mesece, za katere ni podatka v spisu o višini sredstev v bilanci stanja, nadomestilo ne gre. Upravitelju je upravičen do nadomestila za vse mesece, ko je nadzor opravlja. Bo pa moral upravitelj za zadnja dva meseca dopolniti svoj predlog s predložitvijo podatkov.
ZDR člen 6.a, 11, 88, 88/1, 88/1-1, 90, 90/3. OZ člen 45, 94.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – utemeljen razlog – poslovni razlog – ustrezna zaposlitev – izpodbojnost pogodbe o zaposlitvi
Tudi v primeru, če bi tožnik podpisal pogodbo o zaposlitvi za neustrezno delo, nima pravice do izpodbijanja odpovedi v celoti, ampak le do uveljavljanja neutemeljenosti odpovednega razloga. Za vzpostavitev delovnega razmerja po odpovedani pogodbi o zaposlitvi bi moral predvsem izpodbiti veljavnost sklenjene nove pogodbe o zaposlitvi, česar zgolj s sklicevanjem na kredit, ki ga brez službe ne bi mogel odplačati, pa tega ni storil.
motenje soposesti – motilno ravnanje – onemogočeno izvrševanje posesti v znatni meri
Soposest pomeni, da lahko vsak od soposestnikov izvršuje dejansko oblast na celotni stvari, pri čemer predstavlja vsako izvajanje posesti enega soposestnika neko omejitev za istočasno izvajanje posesti drugega soposestnika.
Da bi lahko (materialnopravno) govorili o motenju soposesti, mora biti podana taka sprememba dejanskega stanja, ki bi tožeči stranki onemogočila izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo oziroma v znatni meri spremenila dotedanji način izvrševanja posesti na njej.
ZIZ člen 271. SPZ člen 234, 247, 247/1, 248. OZ člen 52.
začasna odredba – verjetnost terjatve - osebna služnost stanovanja – razpolagalni pravni posel – vpis v zemljiško knjigo
Ker je toženec v ugovoru zoper izdano začasno odredbo zanikal obstoj kakršnekoli služnosti na njegovi nepremičnini, listine iz katere bi izhajalo, da je bila med pravdnima strankama na sporni nepremičnini dogovorjena služnost stanovanja pa tožeča stranka v tej fazi postopka v spis ni predložila, tožeča stranka v tej fazi postopka s stopnjo verjetnosti svoje terjatve ni dokazala.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0061431
ZD člen 2, 132. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 63. SPZ člen 70, 72, 72/5. OZ člen 190, 193. ZPP člen 30, 30/1, 44, 44/3.
predmet zapuščine - obseg zapuščine - napotitev na pravdo – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženje - neupravičeno razpolaganje s skupnim premoženjem – dajatveni zahtevek – vrednost spornega predmeta – ugotovitveni zahtevek – zakonske zamudne obresti
Ker so predmet zapuščine samo stvari in pravice, ki pripadajo zapustniku ob njegovi smrti, lahko tožeča stranka uveljavlja stvarnopravni zahtevek, da del premoženja, sicer pisanega na njegovo ime, ne pripada zapustniku, temveč je njena last.
Kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je to treba vrniti s plodovi in plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka.
Pri ugotovitvenih tožbah je sporni predmet pravica ali pravno razmerje, ki naj se ugotovi. Gre torej za oceno interesa, ki ga ima tožeča stranka za takšno ugotovitev. Toženec, ki ugovarja v tožbi navedeni vrednosti spornega predmeta, mora to storiti do začetka obravnavanja glavne stvari, in to na nedvoumen način.
URS člen 2, 25, 156. ZUstS člen 23, 23/1. ZureP-1 člen 82, 82/3. ZZK-1 člen 1, 1/1, 29, 29/2, 30, 30/1, 61, 61/3, 61/3-2, 63, 63/1, 120, 120/2, 124, 148, 149, 149/1, 149/1-2, 149/4. ZPP člen 324, 324/4, 324/6.
zemljiškoknjižni postopek – načelo legalitete – načelo formalnosti – presoja ustavnosti – vpis na podlagi odločbe državnega organa – zaznamba začasnih ukrepov – pravni pouk
Vprašanje ustavne skladnosti listine, ki je podlaga za vpis, je potrebno rešiti v okviru postopka nastanka oziroma sprejema te listine; v zemljiškoknjižnem postopku je ni več mogoče uveljavljati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO
VSL0057666
URS člen 125. ZASP člen 26, 156,157. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11.
nezakonitost pravilnika – avtorski honorar - podlaga za plačilo honorarja - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - tarifa - skupni sporazum - veljavnost pravilnika - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - občasne terjatve - zastaranje avtorskega honorarja - povračilo stroškov za opravljene pravne storitve
Za odločitev v obravnavani zadevi je potrebno uporabiti določila Pravilnika 1998 in ne določil Pravilnika 2006. Ker je tožena stranka tožeči stranki ves čas plačevala avtorske honorarje v višini, kot jo je določala tarifa iz 1998 leta, je njena obveznost prenehala.
Trditev glede nepremišljenega in neprevidnega ravnanja zavarovanca tožene stranke z vrati, čeprav je ta videl, da se je tožnik med obuvanjem z levo roko držal za okvir vrat, namreč tožniku ni uspelo dokazati. To posledično pomeni, da ni mogoče napraviti sklepa o protipravnem ravnanju zavarovanca tožene stranke.
vrednost spornega predmeta – popravljena vrednosti spora - stvarna pristojnost – ocenitvena dolžnost sodišča
Vloga predstavlja popravo tožbe, ki jo je tožeča stranka samoiniciativno vložila. Zgolj zato pa ne more biti v slabšem položaju, kot če bi bila k popravi vloge pozvana. Ker sodišče do poprave tožbe te še ni preizkušalo in vročalo v odgovor nasprotni stranki, bi torej ob preizkusu moralo upoštevati popravljeno vrednost spora, to je vrednost posameznega zahtevka vsakega od tožnikov.
Niti pogodba o zaposlitvi niti pravilnik tožene stranke ne dajeta podlage za ugotovitev, da bi bil do božičnice upravičen delavec v sorazmerju s tem, kolikšen del leta je bil zaposlen pri toženi stranki. Iz tega razloga je tožnica, ki je del leta 2006 opravljala delo po pogodbi o zaposlitvi s toženo stranko, del tega obdobja pa je bila v bolniškem staležu, za leto 2006 upravičena do božičnice.
zapuščina brez dedičev – poplačilo upnikov – prehod premoženja na državo – odgovornost za zapustnikove dolgove – konfuzija
Pri prehodu zapuščine brez dediča na državo ne gre za zakonito dedovanje, temveč za poseben način prehoda premoženja, ki je z zapustnikovo smrtjo ostalo brez dedičev, na državo. Država pridobi zapuščino v trenutku zapustnikove smrti in na podlagi posebne zakonske norme. Prehod zapuščine na državo je poseben primer vesoljnega nasledstva (univerzalne sukcesije).
Vprašanje odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove ureja 142. člen ZD. Država je dolžna poravnati dolgove zapustnika in izvršiti volila in bremena, vse to pa le do višine vrednosti podedovanega premoženja. Država, tako kot dediči, odgovarja s celotnim premoženjem, s podedovanim in lastnim (pro viribus hereditatis).
Ustavni zakon za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX k ustavi Socialistične Republike Slovenije člen 11, 11/1, 11/1-9, 12, 12/3. ZZ člen 62, 62/1, 65, 65/1 ZPIZ člen 318, 320. ZLNDL člen 3. SZ člen 114. ZZK-1 člen 146, 146/2.
pravica uporabe – vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo - vpis lastninske pravice po uradni dolžnosti. - status zavoda
Predlagatelj je zavod, za katerega velja specialni zakon (ZPIZ). Za predlagatelja bi veljal ZZ v primerih, če bi ZPIZ (ali ZZ) to posebej določal, ali če posamezno področje v ZPIZ za predlagatelja ne bi bilo urejeno in bi bilo potrebno smiselno uporabiti določbe ZZ. S. je opravljala dejavnost v takšni organizacijski obliki tudi po uveljavitvi ZZ, vse do uveljavitve ZPIZ, kar očitno kaže na to, da zakonodajalec ni imel namena, da bi že ZZ posegel v področje delovanja S. oziroma, da bi ta zakon veljal tudi za organizacijsko obliko, ki bo nastala na podlagi z ustavo usklajene zakonske ureditve na področju invalidskega in pokojninskega zavarovanja.