poslovodna oseba – individualna pogodba o zaposlitvi – prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi
Četudi je tožnik opravljal poslovodno funkcijo pri drugi pravni osebi, ki je bila povezana s toženo stranko, in ne pri toženi stranki (pri toženi stranki, pri kateri je bil zaposlen pa ni opravljal poslovodne funkcije), je s toženo stranko lahko sklenil individualno pogodbo o zaposlitvi (ki se sklene le z osebami, ki opravljajo poslovodno funkcijo) ter se v individualni pogodbi o zaposlitvi dogovoril za drugačen način prenehanja delovnega razmerja, kot je določen z zakonom, to je za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z razrešitvijo s funkcije.
Za uspešno uveljavljanje zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve v skladu s 190. členom OZ mora stranka dokazati, da je prišlo do neutemeljenega premika premoženja, za katerega je sama prikrajšana, druga stranka pa je obogatena. Institut neupravičene obogatitve ima tedaj korektivno funkcijo, saj korigira neutemeljen premik premoženja, pri čemer brez obogatitve oziroma okoriščenja ni verzijskega zahtevka. Stranka, ki naj bi bila okoriščena, je dolžna vrniti samo korist, ki jo je dosegla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060684
ZPP člen 7, 7/1, 108, 180, 180/1, 214, 318, 318/3.
odgovor na tožbo – odsotnost odgovora – priznanje dejstev – sklepčnost tožbe – poziv na odpravo nesklepčnosti – zamudna sodba – poroštvena pogodba – leasing pogodba – teorija afirmativne litiskontestacije
Pogoj za tožnikov uspeh v pravdi je, da navede dejstva, ki substancirajo njegov zahtevek (zahteva sklepčnosti) ter da trditve o teh dejstvih tudi dokaže (zahteva dokazanosti).
Niti pogodba o zaposlitvi niti pravilnik tožene stranke ne dajeta podlage za ugotovitev, da bi bil do božičnice upravičen delavec v sorazmerju s tem, kolikšen del leta je bil zaposlen pri toženi stranki. Iz tega razloga je tožnica, ki je del leta 2006 opravljala delo po pogodbi o zaposlitvi s toženo stranko, del tega obdobja pa je bila v bolniškem staležu, za leto 2006 upravičena do božičnice.
odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog – zavrženje pritožbe – nedovoljena pritožba – napačen pravni pouk – smiselna uporaba ZPP
Zoper sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru zoper plačilni nalog, ni dovoljena pritožba.
Dejstvo, da je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zapisalo pravni pouk, ki pritožbo zoper sklep dovoljuje, ne more vplivati na pravico do pritožbe, saj sodišče stranki ne more priznati pravice, ki ji je zakon ne daje.
zapuščina brez dedičev – poplačilo upnikov – prehod premoženja na državo – odgovornost za zapustnikove dolgove – konfuzija
Pri prehodu zapuščine brez dediča na državo ne gre za zakonito dedovanje, temveč za poseben način prehoda premoženja, ki je z zapustnikovo smrtjo ostalo brez dedičev, na državo. Država pridobi zapuščino v trenutku zapustnikove smrti in na podlagi posebne zakonske norme. Prehod zapuščine na državo je poseben primer vesoljnega nasledstva (univerzalne sukcesije).
Vprašanje odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove ureja 142. člen ZD. Država je dolžna poravnati dolgove zapustnika in izvršiti volila in bremena, vse to pa le do višine vrednosti podedovanega premoženja. Država, tako kot dediči, odgovarja s celotnim premoženjem, s podedovanim in lastnim (pro viribus hereditatis).
obrazložitev sodbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – sklicevanje na razloge že razveljavljene sodbe – ponovljeni postopek – izdelava nove sodbe – deljena odgovornost – prometna nesreča
Obrazložitev sodbe mora biti takšna, da omogoča strankam in višjemu sodišču le na njeni podlagi ugotovitev, zaradi katerih razlogov in na podlagi katerih dejstev je sodišče sprejelo odločitev, kot jo vsebuje izrek sodbe.
S tem, ko je odločba razveljavljena, ne more postati pravnomočen del njene obrazložitve in četudi se je pritožbeno sodišče z delom obrazložitve v takrat razveljavljeni sodbi strinjalo in to v svojem sklepu tudi obrazložilo, sodbe in njenih razlogov ni več.
smučarska nezgoda - škodni dogodek – mesto trčenja – nezgoda izven smučišča – odgovornost upravljalca smučišča
Pravno pomembno je dejstvo, da je do trčenja prišlo na mestu izven smučišča, za kar pa ni odgovoren upravljalec smučišča in za to mesto ni uporabna določba 3. člena ZVSmuč.
ZPP člen 105, 105/2, 278, 278/1, 318. SPZ člen 92.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – obrazloženost odgovora
Tožena stranka v odgovoru na tožbo ni nasprotovala tožbenemu zahtevku oz. ni dala jasno vedeti, da tožbenemu zahtevku nasprotuje in oporeka trditvam v tožbi. Navajala je, da išče drugo stanovanje v ožji in širši okolici, a ga ne more najti. Da ima nizke dohodke, da je mati samohranilka, da je zaposlena v gostinstvu in da ji oče pomaga tako, da ji varuje otroka. Prispeva tudi k plačevanju položnic. Ob navedenem, se izkaže domneva prvostopnega sodišča, da odgovor ni obrazložen, zaradi česar se šteje, da ni vložen, za pravilno.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068003
URS člen 2, 125. ZASP člen 156. ZS člen 3. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11.
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - neuporaba podzakonskega predpisa – exceptio illegalis – tarifa SAZAS – učinek pravnega pravila – načelo pravne države
Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ni mogoče uporabiti, ker ni bil sprejet po predpisanem postopku.
11. člen Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998 je nepopolno (nesamostojno) pravno pravilo, zato brez dodatne konstitutivne sestavine nima neposrednega učinka na s tarifo določene obveznosti uporabnikov in pravice avtorjev.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - USTAVNO PRAVO
VSL0060687
URS člen 22. ZDen člen 74, 74/2.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – kmetije – pravilna uporaba materialnega prava – odstop od ustaljene sodne prakse
Za odgovor, ali se za dedovanje denacionaliziranih nepremičnin uporabi ZDKG ali pred njim veljavni Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij), je pomembno to, ali je zemljišče pred podržavljenjem pripadalo kmetijski ali kmetijsko gozdarski gospodarski enoti, ki je bila kasneje določena kot zaščitena kmetija in ne to, ali vrnjene nepremičnine same izpolnjujejo pogoje za zaščito.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – spor o prenehanju delovnega razmerja – odpravnina – sorazmerni del odpravnine
Dejstvo, da se tožnici po novi pogodbi o zaposlitvi, ki je bila ponujena ob odpovedi, plača ni znižala in da še naprej opravlja enako delo (vendar ne v polnem obsegu delovnega mesta) ne pomeni, da tožbeni zahtevek za plačilo (sorazmernega) dela odpravnine, ker je tožnica sprejela neustrezno zaposlitev, ni utemeljen. Opisani dejstvi lahko vplivata le na višino odpravnine, do katere je tožnica upravičena.
Trditev glede nepremišljenega in neprevidnega ravnanja zavarovanca tožene stranke z vrati, čeprav je ta videl, da se je tožnik med obuvanjem z levo roko držal za okvir vrat, namreč tožniku ni uspelo dokazati. To posledično pomeni, da ni mogoče napraviti sklepa o protipravnem ravnanju zavarovanca tožene stranke.
zavod s pravico javnosti – obveznost ustanovitelja
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek na plačilo računov za storitve zavrnilo, saj kot izkazujejo dokazi, je šlo dejansko za plačevanje pavšala iz naslova ustanoviteljskih dolžnosti tožene stranke, ki je tako s plačili akontacije in končnim poračunom konec leta skrbela za nemoteno delovanje zavoda.
pozneje najdeno premoženje – prejšnji sklep o dedovanju - dedni dogovor – odstop dednega deleža
Po sklepu o dedovanju so bili na podlagi zakonitega dedovanja proglašeni dediči zapustnikovega premoženja zapustnikova vdova in njegovih pet otrok, vsak do 1/6, v nadaljevanju pa so si z dednim dogovorom to zapuščino razdelili tako, da je vse premoženje prejel sin J.R. mlajši, prevzel pa je tudi oskrbo matere in se zavezal izročiti določeno premoženje bratu in sestram. Torej so bili zakoniti dediči po prvotnem sklepu vsi dediči prvega dednega reda v enakih deležih in ne le J.R. mlajši, kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje pri izdaji dodatnega sklepa o dedovanju.
Odpoved v korist določenega dediča se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o odstopu svojega dednega deleža.
zloraba procesnih pravic - namen zavlačevanja postopka – denarna kazen
Zlorabe procesnih pravic si ni mogoče zamisliti brez doloznega ravnanja stranke. Namen mora biti podan ne le, ko gre za šikano (namen škodovati drugemu), marveč tudi, ko dejanje nasprotuje dobrim običajem ter vestnosti in poštenju oz. tistemu, kar nasprotuje občutku za „prav“. Zato tudi nevestnosti, ki se kažejo le v malomarnosti, ni mogoče imeti za zlorabo. Stranki se lahko očita zloraba le, če se zaveda protipravnosti svojega procesnega ravnanja, pa kljub temu tako ravna (hote ali vsaj s privolitvijo v posledici tega ravnanja).
objava popravka – vsebina popravka – razlogi za zavrnitev objave popravka – poseg v vsebino popravka
Odgovornemu uredniku ni potrebno objaviti popravka, če zahtevani popravek v ničemer ne zanika navedb v obvestilu in se v njem ne navaja oziroma prikazuje drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi bi prizadeti izpodbijal ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjeval navedbe v objavljenem besedilu.
Popravek je potrebno objaviti brez sprememb in dopolnitev, dopustni so samo pravopisni popravki pod pogojem, da je o njih prizadeti obveščen in se z njimi strinja. Delna objava popravka torej ni mogoča.
pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - neuporaba podzakonskega predpisa – exceptio illegalis - tarifa SAZAS - učinek pravnega pravila - načelo pravne države
Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ni mogoče uporabiti, ker ni bil sprejet po predpisanem postopku.
11. člen Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998 je nepopolno (nesamostojno) pravno pravilo, zato brez dodatne konstitutivne sestavine nima neposrednega učinka na s tarifo določene obveznosti uporabnikov in pravice avtorjev.