prenehanje delovnega razmerja – bolniški stalež – sodno varstvo – rok za sodno varstvo
Tožba, s katero je tožnik zahteval vrnitev na delo in priznanje delovnega razmerja ter plačilo denarnih terjatev v zvezi z razveljavljeno redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni prepozna, saj je bila vložena v 30-dnevnem roku, ki je začel teči s prejemom obvestila tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja z dnem zaključka bolniškega staleža.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev – obveščanje zavoda
Četudi tožena stranka o spremembah programa razreševanja presežnih delavcev (oziroma seznama presežnih delavcev) ne bi obvestila Zavoda RS za zaposlovanje, ta okoliščina ne predstavlja kršitve, ki bi povzročila nezakonitosti rednih odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov delavcem, ki so bili uvrščeni na seznam po spremembi programa, s katerim se je skupno število presežnih delavcev znižalo, čeprav se je na seznam poleg prvotnih proizvodnih delavcev uvrstilo še manjše število režijskih delavcev.
reformatio in peius – ponovljeni postopek – odškodnina – nepremoženjska škoda
S tem, ko je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku tožnici za duševne bolečine zaradi strahu prisodilo višjo denarno odškodnino kot je bila prisojena s prvo sodbo, zoper katero se je tožena stranka pritožila, je kršilo prepoved reformatio in peius. Ta prepoved namreč ne velja le za pritožbeno sodišče, ampak velja v primeru razveljavitve sodbe in ponovljenega postopka tudi za sodišče prve stopnje.
ZDR člen 81, 81/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 88/6, 113. ZOFVI člen 115. Kolektivna pogodba vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 38.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ekonomski razlog – posebno pravno varstvo pred odpovedjo – kriteriji za izbiro – vzgoja in izobraževanje
Ukinitev zagotavljanja finančnih sredstev za plačo oziroma za nadomestilo plače za delavca, ki mu iz razloga organizacijske narave ni bilo mogoče nadalje zagotavljati dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, predstavlja utemeljen ekonomski (poslovni) razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 109. ZTPDR člen 15. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (1994) člen 11.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - delovnopravna kontinuiteta - sprememba delodajalca
Pri izračunu odpravnine, do katere je tožnica upravičena zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je treba upoštevati ne le delovno dobo pri toženi stranki, ampak še delovno dobo pri njenem prejšnjem delodajalcu, od katerega je na podlagi instituta prevzema delavcev prešla k toženi stranki.
Tožeče stranke so iz naslova povrnitve stroškov prehrane med delom upravičene do zneska, izračunanega na podlagi podatkov o številu opravljenih delovnih ur, ki so razvidni iz plačilnih list, ter na podlagi cene malice.
Ker je tožena stranka tožniku odmerila letni dopust za delo v težjih delovnih pogojih na podlagi vnaprej določenih kriterijev in ob upoštevanju, da le občasno opravlja delo v težjih delovnih pogojih, tožbeni zahtevek za priznanje dodatnih dni letnega dopusta ni utemeljen.
ZPP člen 2, 236. ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodna razveza – dokazovanje – priča
Ker tožena stranka ni pojasnila, kaj bi o očitanih kršitvah obveznosti iz delovnega razmerja izpovedala predlagana priča, oziroma ker je navedla le, da bi priča pojasnila dogajanje na zagovoru tožnice (kar je razvidno iz zapisnika z zagovora), je sodišče prve stopnje izvedbo tega dokaza utemeljeno zavrnilo.
Sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov. Skladno s tem pravilom je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ker toženi stranki ni naložilo v plačilo zakonskih zamudnih obresti od prisojenega zneska odškodnine po 1. odst. 118. člena ZDR, saj jih tožnica s tožbo ni zahtevala.
Pri ugotavljanju začasne nezmožnosti za delo (bolniški stalež) je bistveno, ali je zavarovanec zmožen v polnem ali krajšem delovnem času od polnega opravljati delo, določeno v pogodbi o zaposlitvi, s tem, da zavarovancu ni mogoče določati omejitev pri delu. Omejitve so namreč vezane na invalidski postopek.
plača – sprememba pogodbe o zaposlitvi – ustni dogovor – dejansko delo
Tožena stranka ni mogla skleniti ustnega dogovora o nižji plači, kot je bila dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, čeprav je tožnik opravljal drugo, manj zahtevno delo. Tožniku bi morala ali zagotoviti opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ali pa bi morala uskladiti pogodbo o zaposlitvi z delom, ki ga je tožnik opravljal, prek instituta spremembe pogodbe o zaposlitvi. Kljub opravljanju drugega dela je tožbeni zahtevek tožnika za plačilo razlike do plače po pogodbi o zaposlitvi utemeljen.
prenehanje delovnega razmerja – sporazum o prenehanju delovnega razmerja – ničnost – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – kriteriji za odmero
Izjava o morebitnem sporazumnem prenehanju delovnega razmerja brez navedbe datuma in vsebine dogovora, ki jo poda delavec in ki jo naknadno dopolni delodajalec, je nična, tako da ne predstavlja zakonite podlage za prenehanje delovnega razmerja.
Odškodnina ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi predstavlja odškodnino, ki pomeni odmeno oz. nadomestilo za reintegracijo delavca k delodajalcu, to je zaradi izgube zaposlitve kljub predhodni ugotovitvi nezakonite odpovedi in vzpostavitve delovnega razmerja. Pri odmeri njene višine je treba upoštevati zgolj kriterije v zvezi s škodo, ki delavcu nastaja oz. mu bo nastala po datumu zaključenega delovnega razmerja na podlagi sodbe sodišča.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Čeprav je tožena stranka v času podaje odpovedi objavila prosta delovna mesta, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita, ker tožnik za prosta delovna mesta ni izpolnjeval pogojev strokovne izobrazbe.
Vročanje pisne obdolžitve in vabila na zagovor odvetniku, ki ga tožeča stranka ni pooblastila v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni zakonito. Zaradi te nezakonitosti je tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepov o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi utemeljen.
invalid III. kategorije - drugo ustrezno delo - pravica do premestitve - delna invalidska pokojnina
Pokojni tožnik kljub sklenjenemu aneksu k pogodbi o zaposlitvi dejansko ni pričel z delom na drugem delu, ki bi bilo zanj ustrezno glede na ugotovljeno invalidnost III. kategorije. Zato je zavrnilna odločba toženca (da se pokojnemu tožniku ne prizna pravica do delne invalidske pokojnine) zakonita.
zamudna sodba – vročanje tožbe – izostanek odgovora na tožbo
Na sedežu tožene stranke ni bilo hišnega predalčnika in se je obvestilo o prispeli pošiljki pustilo na vratih naslovnika. Tako je bila vročitev tožbe v odgovor pravilno opravljena. Razlogi, zakaj hišnega predalčnika ni bilo, za presojo vročanja in zakonitosti izpodbijane zamudne sodbe, niso bistveni.
invalid III. kategorije - invalid I. kategorije - preostala delovna zmožnost - dokazovanje - invalidska komisija
Ker pri tožnici, ki je bila razvrščena v III. kategorijo invalidnosti s pravico do premestitve na drugo, manj zahtevno delovno mesto, do izdaje dokončne odločbe toženca še ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, njen tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca in za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti ni utemeljen.
Le za leto 2008 je uprava tožene stranke sprejela sklep, s katerim je zaposlenim izplačala božičnico kot prejemek, ki predstavlja obdaritev delavca, ki je v delovnem razmerju na dan praznika. V preteklih letih tak sklep ni bil sprejet, zaradi česar tožbeni zahtevek za plačilo božičnice v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v teh letih ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Delodajalec lahko organizira delovni proces v skladu s svojim potrebami in v okviru tega tudi odloča o ukinitvi posameznega delovnega mesta, vendar ob tem ne more organizacije delovnega procesa zlorabljati z namenom, da ukine delovno mesto in redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcu zgolj zato, ker je v predhodnem sodnem postopku zaradi prenehanja delovnega razmerja uspel, tako da ga je bil delodajalec pozvati nazaj na delo in mu priznati vse pravice iz delovnega razmerja.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – denarna odškodnina – duševne bolečine – zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Zmanjšanje življenjskih aktivnosti kot podlaga za odškodnino zajema vse omejitve, ki jih ima oškodovanec in za katere je glede na redni tek stvari gotovo, da jih bo imel tudi v bodočnosti. Čeprav izvedenec ugotovi, da po uspešnem zdravljenju ni vzrokov za zmanjšanje življenjskih aktivnosti, se lahko odškodnina prisodi, če o omejitvah izpovejo priče, ker dokaz z izvedencem ni vreden več kot dokaz s pričo.
invalid III. kategorije - preostala delovna zmožnost - sodni izvedenec - izvedensko mnenje - invalidska komisija
Odsotnost z dela, dolgotrajna pasivnost in neaktivnost ne predstavljajo bolezni, zaradi katerih bi se tožnika, pri katerem je še podana preostala delovna zmožnost, razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti in se mu priznalo pravico do invalidske pokojnine.