ZSPJS člen 16, 16/2, 16/3, 47, 47/8, 52, 52/1. ZRPJZ člen 14. ZJU člen 24, 111, 115. ZJU-B člen 84. Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 14, 14/3.
javni uslužbenec – napredovanje – napredovanje v višji plačni razred – napredovanje v višji naziv
Vse do uveljavitve Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede v letu 2008 so se za napredovanje v višji plačni razred uporabljale določbe Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, ki je bil sprejet na podlagi ZRPJZ. Vse do tega dne so se poleg teh določb, ki se nanašajo na napredovanje javnega uslužbenca v višji plačni razred znotraj naziva oziroma delovnega mesta, uporabljale določbe o napredovanju iz ZJU, ki se nanašajo na napredovanje javnega uslužbenca v višji naziv.
ZPP člen 2, 236. ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodna razveza – dokazovanje – priča
Ker tožena stranka ni pojasnila, kaj bi o očitanih kršitvah obveznosti iz delovnega razmerja izpovedala predlagana priča, oziroma ker je navedla le, da bi priča pojasnila dogajanje na zagovoru tožnice (kar je razvidno iz zapisnika z zagovora), je sodišče prve stopnje izvedbo tega dokaza utemeljeno zavrnilo.
Sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov. Skladno s tem pravilom je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ker toženi stranki ni naložilo v plačilo zakonskih zamudnih obresti od prisojenega zneska odškodnine po 1. odst. 118. člena ZDR, saj jih tožnica s tožbo ni zahtevala.
dodatek za nego otroka – posebna nega in varstvo – alergije
Pri otroku je zaenkrat podana alergija le na dve osnovni hranili, brez navzkrižnih učinkov z ostalimi osnovnimi hranili, kar pomeni, da ne gre za alergijo na večje število osnovnih hranil, ugotovljene stopnje preobčutljivosti pa tudi niso visoke. Iz teh razlogov pri otroku ne gre za hudo bolezen v smislu Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno varstvo in nego, zato tožeča stranka ni upravičena do dodatka za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.
Ker je tožena stranka tožniku odmerila letni dopust za delo v težjih delovnih pogojih na podlagi vnaprej določenih kriterijev in ob upoštevanju, da le občasno opravlja delo v težjih delovnih pogojih, tožbeni zahtevek za priznanje dodatnih dni letnega dopusta ni utemeljen.
prenehanje delovnega razmerja – bolniški stalež – sodno varstvo – rok za sodno varstvo
Tožba, s katero je tožnik zahteval vrnitev na delo in priznanje delovnega razmerja ter plačilo denarnih terjatev v zvezi z razveljavljeno redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni prepozna, saj je bila vložena v 30-dnevnem roku, ki je začel teči s prejemom obvestila tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja z dnem zaključka bolniškega staleža.
Le za leto 2008 je uprava tožene stranke sprejela sklep, s katerim je zaposlenim izplačala božičnico kot prejemek, ki predstavlja obdaritev delavca, ki je v delovnem razmerju na dan praznika. V preteklih letih tak sklep ni bil sprejet, zaradi česar tožbeni zahtevek za plačilo božičnice v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v teh letih ni utemeljen.
reformatio in peius – ponovljeni postopek – odškodnina – nepremoženjska škoda
S tem, ko je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku tožnici za duševne bolečine zaradi strahu prisodilo višjo denarno odškodnino kot je bila prisojena s prvo sodbo, zoper katero se je tožena stranka pritožila, je kršilo prepoved reformatio in peius. Ta prepoved namreč ne velja le za pritožbeno sodišče, ampak velja v primeru razveljavitve sodbe in ponovljenega postopka tudi za sodišče prve stopnje.
Upoštevaje, da se je tožena stranka s sporazumom, ki ga je sklenila s sindikatom, zavezala tožnikom izplačati terjatve iz delovnega razmerja iz naslova regresa za letni dopust, jubilejne nagrade za 10 let dela, solidarnostne pomoči in odpravnine, in da je bilo v sporazumu izrecno določeno, da lahko delavci terjatve uveljavljajo pred sodiščem, so tožbe delavcev dopustne. Tožbeni zahtevki so utemeljeni do višine, kot izhaja iz sporazuma, tako da jim je sodišče prve stopnje ob izostanku odgovora na tožbo v tem delu utemeljeno ugodilo z izdajo zamudne sodbe.
ZDR člen 109. ZTPDR člen 15. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (1994) člen 11.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - delovnopravna kontinuiteta - sprememba delodajalca
Pri izračunu odpravnine, do katere je tožnica upravičena zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je treba upoštevati ne le delovno dobo pri toženi stranki, ampak še delovno dobo pri njenem prejšnjem delodajalcu, od katerega je na podlagi instituta prevzema delavcev prešla k toženi stranki.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 114, 201, 236.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – starejši delavec – posebno varstvo pred odpovedjo
V času odpovedi pogodbe o zaposlitvi je zaradi postopnega zviševanja starosti, ki opredeljuje starejše delavke, takšen status pridobila oseba, ki je dopolnila 53 let. Ker je tožnica ob odpovedi dopolnila le 51 let, še ni imela statusa starejše delavke in ni uživala posebnega varstva pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
denarno nadomestilo – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca brez ustreznega predhodnega postopka oziroma mimo zakonsko opredeljenih primerov ni izredna odpoved po določbi 112. člena ZDR, temveč jo je glede posledic mogoče obravnavati le kot redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca. Za tak primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca pa 19. člen ZZZPB izrecno izključuje pravico do denarnega nadomestila.
ZTLR člen 28, 28/2. SPZ člen 43, 43/2, 269, 269/1, 269/2.
priposestvovanje – dobra vera – opravičljiva zmota - zakonita posest – kupna pogodba sklenjena z nelastnikom
Kupna pogodba, sklenjena z osebo, ki ni vpisana kot lastnik nepremičnine v zemljiški knjigi, ne predstavlja veljavnega pravnega naslova in onemogoča pridobitev zakonite posesti.
zaznamba izvršbe – načelo formalnosti – stanje vpisov v zemljiški knjigi – pristojnost zemljiškoknjižnega sodišča
Zemljiškoknjižno sodišče prve stopnje je nepravilno poseglo v pristojnost izvršilnega sodišča in vpis dovolilo tudi na solastnem deležu osebe, proti kateri izvršba sploh ni bila predlagana.
zemljiškoknjižni postopek – postopek po uradni dolžnosti – sklep o izročitvi nepremičnine – vpis na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu
Na pravnomočni sklep izvršilnega sodišča, izdanega v izvršilnem postopku na nepremičnino, je zemljiškoknjižno sodišče vezano. S sklepom o izročitvi je bila že originarno pridobljena lastninska pravica in vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi nima konstitutivnega učinka.
Zakonska dolžnost odreditve strokovnega pregleda je namenjena zagotovitvi možnosti povzročitelju škode, da preizkus alkoholiziranosti tudi dejansko opravi, zato v skladu z ustaljeno sodno prakso takšna dolžnost ne obstaja v primeru, ko udeleženec prometne nezgode preizkus alkoholiziranosti odkloni iz zdravstvenih razlogov ali iz objektivno neutemeljenega razloga.
Sodišče pri odločanju o nepremoženjski škodi ni vezano zgolj na celoten zahtevek kot seštevek posameznih odškodninskih postavk, ampak tudi na vsak posamezen zahtevek, ki se nanaša na katero koli izmed uveljavljanih pravno priznanih oblik nepremoženjske škode
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZVZD člen 5, 6.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost
Za škodo, ki jo je tožnica utrpela zaradi stiska hidravličnega bata med tem, ko se je povzpela na delujoči stroj, da bi odstranila aluminij, je tožena stranka krivdno odgovorna, ker je dopuščala, da se je delo opravljalo v nasprotju s pisnimi navodili in ker odprtine ni zaščitila, tako da delavci v področje premikanja bata ne bi mogli poseči.
stroški pravdnega postopka – načelo uspeha – vrednotenje uspeha po temelju in višini
V konkretnem primeru gre za odškodninsko pravdo, v kateri sta bila sporna tako temelj, kot tudi višina in je tudi ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov. Tožeča stranka je uspela po temelju z 70 %, po višini pa z 20 % uspehom, zato je celoten uspeh tožeče stranke 45 %.
tuja pomoč – renta iz naslova tuje pomoči – medsebojna pomoč zakoncev
Samo dejstvo, da pomoč tožniku nudi partnerka, ni pomembno, saj ima oškodovanec pravico tudi do stroškov tuje pomoči, ki mu jo nudijo sorodniki oziroma zakonec. Ni torej pomembno, ali je oškodovanec pomoč dolžan plačati, ampak zgolj to, da oseba, ki pomoč nudi, to ni bila in ni dolžna. Zakonska zveza je po 13. členu ZZZDR sicer res zveza, ki med drugim temelji tudi na medsebojni pomoči, vendar pa s tem ni mišljena pomoč, ki je potrebna zaradi škodnega dogodka, za katerega je odgovorna tretja oseba, pač pa vsakodnevna (vzajemna) pomoč obeh zakoncev.