zemljiškoknjižni postopek – postopek po uradni dolžnosti – sklep o izročitvi nepremičnine – vpis na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu
Na pravnomočni sklep izvršilnega sodišča, izdanega v izvršilnem postopku na nepremičnino, je zemljiškoknjižno sodišče vezano. S sklepom o izročitvi je bila že originarno pridobljena lastninska pravica in vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi nima konstitutivnega učinka.
zaznamba izvršbe – načelo formalnosti – stanje vpisov v zemljiški knjigi – pristojnost zemljiškoknjižnega sodišča
Zemljiškoknjižno sodišče prve stopnje je nepravilno poseglo v pristojnost izvršilnega sodišča in vpis dovolilo tudi na solastnem deležu osebe, proti kateri izvršba sploh ni bila predlagana.
stroški pravdnega postopka – načelo uspeha – vrednotenje uspeha po temelju in višini
V konkretnem primeru gre za odškodninsko pravdo, v kateri sta bila sporna tako temelj, kot tudi višina in je tudi ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov. Tožeča stranka je uspela po temelju z 70 %, po višini pa z 20 % uspehom, zato je celoten uspeh tožeče stranke 45 %.
NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0068039
ZNP člen 17, 17/1, 131. SPZ člen 77.
mejni spor – lastninski spor – ustavitev nepravdnega postopka – napotitev na pravdo
Mejni spor je spor o poteku meje oz. spor, v katerem mejaša zatrjujeta vsak svojo med seboj različno mejo, tako da nastane nek vmesni prostor. Predlagateljica zahteva lastninsko pripadnost samostojnih nepremičninskih celot oz. parcel. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi ne gre za spor o poteku meje, ampak za spor o lastninski pripadnosti samostojne nepremičninske celote.
odgovornost države kot delodajalca za svojega delavca – škoda, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom – policist – nesporna dejstva – razpravno načelo
Sodišče praviloma ne sme ugotavljati dejstev, ki jih stranki nista zatrjevali, kakor tudi ne dejstev, ki med njima niso sporna.
V zvezi z delom je storjeno tudi dejanje, ki ga delavec izvrši iz osebnih razlogov, a “pod plaščem avtoritete svoje službe“.
ZZK-1 člen 86, 90, 90/3, 90/1, 90/1-1. ZIZ člen 170.
zaznamba sklepa o izvršbi – pravnomočni sklep o izvršbi – izvršba na nepremičnine
Vpis zaznambe izvršbe in izbris hipoteke se izvede pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi oz. sklepa, s katerim se dovoljuje izvršba na nepremičnine (takoj po njegovi izdaji). Če bo sklep o izvršbi, na osnovi katerega sta sta vpisa dovoljena, na osnovi pritožnikovega, v izvršilnem postopku podanega ugovora, razveljavljen, bo po uradni dolžnosti odrejen izbris zaznambe izvršbe in izbris hipoteke.
ZTLR člen 28, 28/2. SPZ člen 43, 43/2, 269, 269/1, 269/2.
priposestvovanje – dobra vera – opravičljiva zmota - zakonita posest – kupna pogodba sklenjena z nelastnikom
Kupna pogodba, sklenjena z osebo, ki ni vpisana kot lastnik nepremičnine v zemljiški knjigi, ne predstavlja veljavnega pravnega naslova in onemogoča pridobitev zakonite posesti.
rok za plačilo sodne takse – zakonski rok – nepodaljšljiv rok – predlog za podaljšanje roka za plačilo sodne takse
Zakonski rok je neposredno določen v zakonu, sodni rok pa je tisti, pri katerem dolžino roka določi sodišče. Zakonski roki niso podaljšljivi. Odločitev prvostopnega sodišča o tem, da se predlog tožeče stranke za podaljšanje roka za plačilo sodne takse zavrne, je tako pravilna.
ZPP člen 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1, 185/5, 286, 286/4, 286a, 286a/1, 286a/5, 286b, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 362, 362/2. OZ člen 270, 270/1, 280, 280/1.
sprememba tožbe – povečanje tožbenega zahtevka – nova dejstva in novi dokazi v ponovnem postopku – pravica do izjave v postopku – prenehanje obveznosti – izpolnitev obveznosti – način izpolnitve obveznosti
Ker ZPP dovoljuje spremembo tožbe do konca glavne obravnave, mora sodišče toženi stranki v skladu s 5. odstavkom 185. člena ZPP omogočiti, da v takem primeru tudi po končanem prvem naroku za glavno obravnavo navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze v zvezi s spremenjeno tožbo.
Obveznost preneha tudi, ko je izpolnjena osebi, ki jo je določil sam upnik.
URS člen 125. ZASP – B člen 26, 26/4. ZASP – UPB1 člen 156, 156/1.
pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - neuporaba podzakonskega predpisa – exceptio illegalis – tarifa SAZAS – vezanost sodnika na ustavo in zakon
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 je bil sprejet v nasprotju z določili takrat veljavnega ZASP – UPB 1, zato ni veljaven.
Podzakonskega predpisa, ki je v nasprotju z zakonom, sodišče ne sme uporabiti, saj je po določbi 125. člena Ustave Republike Slovenije sodnik pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon. Na neveljaven predpis torej ni mogoče opreti odločitve, zato je v takem primeru potrebno uporabiti neposredno ustavo ali zakon.
ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 90, 90/1, 124. ZIZ člen 45, 45/2, 45/3, 46, 46/1, 167.
izvršba na nepremičnine - zaznamba sklepa o izvršbi – izvršljiv notarski sporazum – posredovanje sklepa o izvršbi zemljiškoknjižnemu sodišču
Ko je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi izvršljivega notarskega sporazuma o zavarovanju terjatve, torej izvršilnega naslova, ga pošlje izvršilno sodišče po 2. odstavku 45. člena ZIZ zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke takoj po izdaji in ne šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
VSL0061400
OZ člen 131, 135, 183.
pravica pravne osebe do denarne odškodnine – okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe - osebnostna pravica – predpostavke krivdne odgovornosti – protipravnost ravnanja – izključitev protipravnosti - resna kritika – namen zaničevanja
Za opredelitev protipravnega ravnanja, kot enega od elementov civilnega delikta, zadostuje ugotovitev, da gre za dejanje, ki zmanjšuje vrednost in položaj, ki ga ima pravna oseba v določenem družbenem okolju.
Protipravnost je lahko izključena, če storilec dokaže resničnost svojih trditev ali če dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost zatrjevanega. Protipravnost je izključena tudi v primeru, če se nekdo o kom žaljivo izrazi v resni kritiki, pri izpolnjevanju uradne dolžnosti, politične dejavnosti, obrambi kakšne pravice ali varstvu upravičenih koristi, če se iz načina izražanja ali drugih okoliščin vidi, da tega ni storil z namenom zaničevanja.
preživnina za polnoletnega otroka – redno šolanje – spremenjene razmere
Na načelni ravni lahko tudi tretja izbira strokovnega šolanja predstavlja redno šolanje, pod pogojem, da otrok redno izpolnjuje šolske obveznosti in da gre za izobraževanje, ki pripelje do javno priznane izobrazbe. Poleg osnovnega namena rednega šolanja, to je pridobitev izobrazbe ali poklica zaradi zagotovitve lastnega preživljanja, je potrebno upoštevati tudi otrokove želje in samouresničitvene potrebe.
Preživninski napor, ki ga je dolžan nuditi starš polnoletnega otroka (ki se redno šola) je manjši kakor pri preživljanju mladoletnih otrok.
Mandat je prenehal, preden se je odvetnik udeležil naroka za svojo stranko. Tožnica je namreč tožbo umaknila pred izvedbo prvega naroka. Po tarifni številko 3101 je potrebno nagrado ali količnik nagrade glede na 12. člen zakona pomnožiti s koeficientom 0,8, in ne s koeficientom 1,3, kot je to storilo prvostopno sodišče na podlagi tarifne številke 3100.
poslovna škoda - učinki obveznosti – pravica do povračila škode pri kršitvi pogodbene obveznosti – predvidljivi obseg škode – izgubljeni dobiček – zmanjšanje odškodnine
Predvidljivost škode (izgubljenega dobička) v primeru kršitve pogodbe se nanaša predvsem na samo predvidevanje obstoja takšne škode ne pa tudi na točno določeno višino oziroma natančen znesek škode, ki je lahko izračunljiv šele na podlagi natančnih računovodskih oziroma finančno tržnih podatkov, na podlagi zapletenega matematičnega izračuna in podobno.
Med negativne posledice (predvidljivi obseg škode) kršitve izpolnitve obveznosti, spadajo kršitve vseh interesov, ki so v poslovnem svetu običajno povezani z določenim izpolnitvenim ravnanjem glede na dejavnost, ki jo pogodbi zvesta stranka opravlja. Med dejstva (okoliščine), za katere se šteje, da so bila pogodbeni stranki (odgovorni osebi) ob sklenitvi pogodbe znana oziroma ji niso mogla ostati neznana, spadajo vse okoliščine (interesi pogodbi zveste stranke), ki jih je ta ob sklepanju pogodbe razkrila (in sta jih pogodbeni stranki morda celo zapisali v uvodnih ugotovitvah (preambuli pogodbe) in to je skupni namen pogodbenikov.
Trditveno in dokazno breme v zvezi z ugovorom zmanjšanja odškodnine v smislu določbe 4. odstavka 243. člena OZ je na strani pogodbene stranke, ki je kršila pogodbo.
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZVZD člen 5, 6.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost
Za škodo, ki jo je tožnica utrpela zaradi stiska hidravličnega bata med tem, ko se je povzpela na delujoči stroj, da bi odstranila aluminij, je tožena stranka krivdno odgovorna, ker je dopuščala, da se je delo opravljalo v nasprotju s pisnimi navodili in ker odprtine ni zaščitila, tako da delavci v področje premikanja bata ne bi mogli poseči.
odgovor na tožbo – vloga po odvetniku – pomanjkanje pooblastila – zavrženje vloge
Odgovor na tožbo, vložen po odvetniku, je nedvomno vloga odvetnika (v imenu stranke) in ne stranke same, če pa ji manjka pooblastilo, gre za nepopolno vlogo. Ker pa ne gre za tožbo ali pravno sredstvo, je sodišče ne more takoj zavreči, ampak mora v takšne primeru najprej izpeljati postopek na podlagi določila člena 108. ZPP.