vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – opravičljiv razlog – zamudna sodba – stroški s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje
Ker je toženec izkazal, da je prvi narok za glavno obravnavo opravičeno zamudil, pa tudi, da je bil zaradi izvedbe naroka brez njegove prisotnosti prikrajšan za učinkovito varstvo svojih pravic (kljub odgovoru na tožbo je bila izdana zamudna sodba), je njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen.
Stroške postopka vrnitve v prejšnje stanje vedno trpi predlagatelj, ker gre za stroške, ki so se pripetili v njegovi sferi.
ZPP člen 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1, 185/5, 286, 286/4, 286a, 286a/1, 286a/5, 286b, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 362, 362/2. OZ člen 270, 270/1, 280, 280/1.
sprememba tožbe – povečanje tožbenega zahtevka – nova dejstva in novi dokazi v ponovnem postopku – pravica do izjave v postopku – prenehanje obveznosti – izpolnitev obveznosti – način izpolnitve obveznosti
Ker ZPP dovoljuje spremembo tožbe do konca glavne obravnave, mora sodišče toženi stranki v skladu s 5. odstavkom 185. člena ZPP omogočiti, da v takem primeru tudi po končanem prvem naroku za glavno obravnavo navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze v zvezi s spremenjeno tožbo.
Obveznost preneha tudi, ko je izpolnjena osebi, ki jo je določil sam upnik.
Stranka mora skladno s prvim odstavkom 286.b člena ZPP kršitev pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če jih stranka brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.
Lastninska pravica na premičninah je neodvisna od evidenc, ki jih vodijo upravni organi. Dejstvo, da je bilo vozilo registrirano na ime toženke, še ne pomeni, da je bila tudi lastnica vozila v stvarnopravnem pomenu lastninske pravice.
rok za plačilo sodne takse – zakonski rok – nepodaljšljiv rok – predlog za podaljšanje roka za plačilo sodne takse
Zakonski rok je neposredno določen v zakonu, sodni rok pa je tisti, pri katerem dolžino roka določi sodišče. Zakonski roki niso podaljšljivi. Odločitev prvostopnega sodišča o tem, da se predlog tožeče stranke za podaljšanje roka za plačilo sodne takse zavrne, je tako pravilna.
tuja pomoč – renta iz naslova tuje pomoči – medsebojna pomoč zakoncev
Samo dejstvo, da pomoč tožniku nudi partnerka, ni pomembno, saj ima oškodovanec pravico tudi do stroškov tuje pomoči, ki mu jo nudijo sorodniki oziroma zakonec. Ni torej pomembno, ali je oškodovanec pomoč dolžan plačati, ampak zgolj to, da oseba, ki pomoč nudi, to ni bila in ni dolžna. Zakonska zveza je po 13. členu ZZZDR sicer res zveza, ki med drugim temelji tudi na medsebojni pomoči, vendar pa s tem ni mišljena pomoč, ki je potrebna zaradi škodnega dogodka, za katerega je odgovorna tretja oseba, pač pa vsakodnevna (vzajemna) pomoč obeh zakoncev.
URS člen 125. ZASP – B člen 26, 26/4. ZASP – UPB1 člen 156, 156/1.
pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - neuporaba podzakonskega predpisa – exceptio illegalis – tarifa SAZAS – vezanost sodnika na ustavo in zakon
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 je bil sprejet v nasprotju z določili takrat veljavnega ZASP – UPB 1, zato ni veljaven.
Podzakonskega predpisa, ki je v nasprotju z zakonom, sodišče ne sme uporabiti, saj je po določbi 125. člena Ustave Republike Slovenije sodnik pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon. Na neveljaven predpis torej ni mogoče opreti odločitve, zato je v takem primeru potrebno uporabiti neposredno ustavo ali zakon.
preživljanje polnoletnega otroka - določitev višine preživnine – dohodki od dela polnoletnega otroka
Sodišče mora od ugotovljenih potreb odšteti morebitne otrokove lastne dohodke, kamor spada tudi štipendija, in starše zavezati le k kritju nepokritih potreb otroka. Dohodki od dela polnoletnega otroka so upoštevni, če zaradi dela niso ovirane njegove študijske obveznosti.
Če prodajalec in upravna enota prejmeta izjavo o sprejemu ponudbe pravočasno, potem so izpolnjeni pogoji iz 21. člena ZKZ. Povratnica je le dokument, s katerim kupec izkazuje vročitev izjave o sprejemu ponudbe prodajalcu, kar je pomembno le za uveljavljanje njegove pravice do sklenitve pogodbe, ni pa to zakonska predpostavka, zaradi katere kupec ne bi bil upravičen do sklenitve kupoprodajne pogodbe. Povratnica je le dokaz, s katerim se dokazuje, da je bila izjava o sprejemu ponudbe oddana ponudniku in upravni enoti.
stroški pravdnega postopka – načelo uspeha – vrednotenje uspeha po temelju in višini
V konkretnem primeru gre za odškodninsko pravdo, v kateri sta bila sporna tako temelj, kot tudi višina in je tudi ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov. Tožeča stranka je uspela po temelju z 70 %, po višini pa z 20 % uspehom, zato je celoten uspeh tožeče stranke 45 %.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062997
ZOZP člen 1a, 15, 16. ZVCP člen 134. ZJC člen 14.
zavarovanje motornega vozila – odgovornost za škodo pri uporabi vozila – delovni stroj – traktor - pojem uporabe vozila – pravni standard – kraj povzročitve škode
Pravno odločujoče je, da je tožnik utrpel škodo zaradi uporabe traktorja kot delovnega stroja, ne pa zaradi uporabe motornega vozila. Noben člen ZOZP v zvezi z zavarovanjem lastnika vozila proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam, ne zahteva, da bi bila škoda na javni površini. Pač pa povezuje zakon obveznost zavarovalnice s pojmom uporabe vozila. ZOZP ne definira pojma uporabe vozila. Gre za pravni standard, ki ga napolni sodna praksa in pri tem izhaja iz namena ZOZP.
Tožniku kot popolnoma poslovno sposobni osebi je bila prepuščena odločitev, ali bo sodno poravnavo sprejel, ali ne. V danem primeru bi sklenitev sodne poravnave lahko odklonil.
Ali predloženi dokazi zadoščajo za prepričanje o pravno relevantnih dejstvih, je odvisno tudi od ugovorov in moči argumentov nasprotne pravdne stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0060685
ZPP člen 254. OZ člen 131.
dokaz z izvedencem – nasprotje in nejasnost v izvedenskem mnenju - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – ustrezna prerazporeditev invalida na delovno mesto
V kolikor je sodišče menilo, da mnenje izvedenca ni popolno oziroma je v nasprotju s prej podanim mnenjem, bi moralo te nejasnosti odpraviti ob njegovem zaslišanju. Če pa kljub zaslišanju, ki je bilo izvedeno, teh nejasnosti ni bilo mogoče odpraviti, bi moralo postaviti novega izvedenca.
zamudna sodba – nepredložitev pooblastila za zastopanje – odgovor na tožbo
Da je v odgovoru na tožbo zapisano, da je kot priloga priloženo (tudi) pooblastilo, niti s stopnjo verjetnosti ne izkazuje, da je temu bilo tako. Odvetnik se je zavezal pooblastilo predložiti v 8 dneh, pri čemer ga je sodišče tudi opozorilo na posledice nepredložitve. Tega ni storil, v spisu pooblastila ni, da je bilo pooblastilo po naroku poslano, tožena stranka ni z ničemer izkazala. Da naj bi bilo pooblastilo poslano z „navadno pošto“, gre v breme toženca.
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZVZD člen 5, 6.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost
Za škodo, ki jo je tožnica utrpela zaradi stiska hidravličnega bata med tem, ko se je povzpela na delujoči stroj, da bi odstranila aluminij, je tožena stranka krivdno odgovorna, ker je dopuščala, da se je delo opravljalo v nasprotju s pisnimi navodili in ker odprtine ni zaščitila, tako da delavci v področje premikanja bata ne bi mogli poseči.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060679
ZOR člen 99, 99/2. ZPP člen 181.
razlaga pogodb – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – stvarna služnost – pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti – prava stvarna služnost – pravica uporabe nepremičnine – prodajna pogodba – skupen namen pogodbenikov – teorija volje – ugotovitveni zahtevek
Pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti je zavezovalna pogodba obligacijskega prava, katere bistven element je zaveza lastnika služeče nepremičnine, da bo na svoji nepremičnini za potrebe gospodujoče nepremičnine ustanovil stvarno služnost. Vendar s samo sklenitvijo stvarna služnost ne nastane. Pogodbena stranka iz njenega naslova pridobi le obligacijski zahtevek, s katerim lahko od druge stranke zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.
V 99. členu ZOR je za razlago pogodb uveljavljena teorija volje, s katero se v primeru spornosti pogodbenih določil lahko korigira in dopolnjuje razlaga, do katere bi prišli le s proučevanjem tega, kako se volja kaže v izjavi. Zakon govori o spornih določilih, ko torej stranka uveljavlja, da je bil skupen namen pogodbenikov drugačen kot sicer izhaja na prvi pogled iz določb pogodbe, če se presojajo tako, kot se glasijo.
zemljiškoknjižni postopek – postopek po uradni dolžnosti – sklep o izročitvi nepremičnine – vpis na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu
Na pravnomočni sklep izvršilnega sodišča, izdanega v izvršilnem postopku na nepremičnino, je zemljiškoknjižno sodišče vezano. S sklepom o izročitvi je bila že originarno pridobljena lastninska pravica in vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi nima konstitutivnega učinka.
določitev preživnine - potrebe upravičenca – zmožnosti zavezanca – stiki z otrokom
Stiki med toženko in U. so določeni v dokaj skromnem obsegu, kar je po presoji pritožbenega sodišča predvsem posledica neurejenih odnosov med pravdnima strankama in njune nezmožnosti vzpostaviti medsebojno tvorno komunikacijo v zvezi z vsemi vprašanji, ki se nanašajo na U. vsestranski osebni razvoj, ne pa posledica tega, da bi si U. želela kolikor je le mogoče redke stike z materjo.