URS člen 125. ZASP – B člen 26, 26/4. ZASP – UPB1 člen 156, 156/1.
pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - neuporaba podzakonskega predpisa – exceptio illegalis – tarifa SAZAS – vezanost sodnika na ustavo in zakon
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 je bil sprejet v nasprotju z določili takrat veljavnega ZASP – UPB 1, zato ni veljaven.
Podzakonskega predpisa, ki je v nasprotju z zakonom, sodišče ne sme uporabiti, saj je po določbi 125. člena Ustave Republike Slovenije sodnik pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon. Na neveljaven predpis torej ni mogoče opreti odločitve, zato je v takem primeru potrebno uporabiti neposredno ustavo ali zakon.
ZPP člen 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1, 185/5, 286, 286/4, 286a, 286a/1, 286a/5, 286b, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 362, 362/2. OZ člen 270, 270/1, 280, 280/1.
sprememba tožbe – povečanje tožbenega zahtevka – nova dejstva in novi dokazi v ponovnem postopku – pravica do izjave v postopku – prenehanje obveznosti – izpolnitev obveznosti – način izpolnitve obveznosti
Ker ZPP dovoljuje spremembo tožbe do konca glavne obravnave, mora sodišče toženi stranki v skladu s 5. odstavkom 185. člena ZPP omogočiti, da v takem primeru tudi po končanem prvem naroku za glavno obravnavo navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze v zvezi s spremenjeno tožbo.
Obveznost preneha tudi, ko je izpolnjena osebi, ki jo je določil sam upnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065653
SPZ člen 43. ZPP člen 286b, 319.
ugovor pravnomočno razsojene stvari – tožbeni temelj – domneva dobrovernosti – dobra vera – priposestvovanje lastninske pravice – zavrnitev dokaznega predloga – pravočasno grajanje procesnih napak
Za ugovor pravnomočno razsojene stvari oziroma nedopustnost nove tožbe ne zadošča zgolj dejstvo, da sta enaka tožbena zahtevka, pomemben je tudi tožbeni temelj.
Tožeča stranka je že v tožbi navajala, da stanovanje ni vpisano v zemljiško knjigo oziroma ni oblikovana etažna lastnina, tožena stranka pa tega ni prerekala, kar zadošča za ugotovitev, da gre za izjemo od pravila, da se za dobrovernost zahteva vpis v zemljiško knjigo. Razlogov za to, da pridobitev v korist tožeče stranke ni bila vpisana, namreč glede na naveden zemljiškoknjižni izpisek, ni mogoče pripisati pridobitelju, to je tožeči stranki.
ZZK-1 člen 86, 90, 90/3, 90/1, 90/1-1. ZIZ člen 170.
zaznamba sklepa o izvršbi – pravnomočni sklep o izvršbi – izvršba na nepremičnine
Vpis zaznambe izvršbe in izbris hipoteke se izvede pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi oz. sklepa, s katerim se dovoljuje izvršba na nepremičnine (takoj po njegovi izdaji). Če bo sklep o izvršbi, na osnovi katerega sta sta vpisa dovoljena, na osnovi pritožnikovega, v izvršilnem postopku podanega ugovora, razveljavljen, bo po uradni dolžnosti odrejen izbris zaznambe izvršbe in izbris hipoteke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
VSL0061400
OZ člen 131, 135, 183.
pravica pravne osebe do denarne odškodnine – okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe - osebnostna pravica – predpostavke krivdne odgovornosti – protipravnost ravnanja – izključitev protipravnosti - resna kritika – namen zaničevanja
Za opredelitev protipravnega ravnanja, kot enega od elementov civilnega delikta, zadostuje ugotovitev, da gre za dejanje, ki zmanjšuje vrednost in položaj, ki ga ima pravna oseba v določenem družbenem okolju.
Protipravnost je lahko izključena, če storilec dokaže resničnost svojih trditev ali če dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost zatrjevanega. Protipravnost je izključena tudi v primeru, če se nekdo o kom žaljivo izrazi v resni kritiki, pri izpolnjevanju uradne dolžnosti, politične dejavnosti, obrambi kakšne pravice ali varstvu upravičenih koristi, če se iz načina izražanja ali drugih okoliščin vidi, da tega ni storil z namenom zaničevanja.
ZD člen 221. ZDKG člen 14, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
dodatni sklep o dedovanju – dedovanje zaščitene kmetije – dedni (nujni) delež – na novo najdeno premoženje
Potomci zapustnikovega sina, ki je bil po prvotnem sklepu o dedovanju nujni dedič, so upravičeni na dodatno najdenem premoženju zahtevati nujni dedni delež.
Tožba, na podlagi katere je predlagateljica predlagala zaznambo spora, ni izbrisna tožba po 243. členu ZZK-1, zato sodišču prve stopnje ni bilo treba presojati utemeljenosti predloga po 245. členu ZZK-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0056168
SPZ člen 88. ZNP člen 146.
nujna pot – denarno nadomestilo za uporabo nujne poti – postopek za določitev nujne poti – namenska raba zemljišča za nujno pot
Stroške v postopku za dovolitev nujne poti po 146. členu ZNP vedno in v celoti trpi predlagatelj postopka.
Nasprotni udeleženec ima pravico, da o odločilnem dejstvu, od katerega je odvisna višina nadomestila za ustanovljeno nujno pot, predloži svoje dokaze, in pravico, da se sodišče v postopku do teh dokazov jasno opredeli.
Upnik v svoji utesnitvi sicer navaja, da je dolžnik delno plačal svoj dolg, vendar pa ne navaja, da bi dolžnik ta znesek poravnal izven tega postopka, torej prostovoljno. Očitno torej je, da je bil znesek poravnan zaradi realizacije izvršbe s strani dolžnikovega dolžnika. V tem primeru upniku ni potrebno utesnjevati izvršbo, zato zaradi tega nastali stroški upnika niso bili potrebni v izvršilnem postopku in jih posledično ni moč naložiti v plačilu dolžniku. V izvršilnem postopku mora namreč dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti zgolj stroške, ki so bili potrebni za izvršbo.
nepredložitev pooblastila za zastopanje - odvetnik
Če pooblaščenec, ki je odvetnik, k tožbi ali pravnemu sredstvu ni predložil pooblastila, mu sodišče ne dovoli, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, ki jo zastopa, ampak tožbo ali pravno sredstvo zavrže, kar pomeni, da navedena pomanjkljivost (nepredložitev pooblastila) v tem primeru ni odpravljiva. Nepredložitve pooblastila tudi ni mogoče šteti za očitno pomoto.
Po 34. členu ZIZ dovoli sodišče na predlog upnika izvršbo na drugo sredstvo ali na drug predmet. Če predlaga izvršbo na isto sredstvo, ki je bilo že predmet neuspešne izvršbe, mora predlog za ponovno isto sredstvo konkretizirati, saj gre le ob spremenjenih okoliščinah lahko za „novo“ sredstvo.
Ko se je tožeča stranka prijavila na javni razpis družbe J. E. za razpisan posel, na katerega ni bila izbrana, bi morala v skladu s pogoji razpisa sama predložiti in poskrbeti za pravilnost vseh listin, ki so v razpisu navedena. V kolikor prvotno zapisana zavarovalna polica, izpolnjena s strani tožene stranke ni ustrezala, bi morala sama poskrbeti za ustrezna dopolnila.
Dejstvo, da sporna inšpekcijska odločba očitno še ni pravnomočna, ker je pritožnik zoper njo sprožil upravni spor, ni odločilno. Za izpodbijani zemljiškoknjižni vpis zadošča, da je inšpekcijska odločba postala izvršljiva, kar pomeni, da je potekel rok, ki je bil v odločbi določen za izpolnitev pritožnikove obveznosti. Pravna sredstva, ki jih inšpekcijski zavezanec uporabi v upravnem postopku in upravnem sporu zoper inšpekcijsko odločbo, njene izvršitve ne zadržijo.
IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0058533
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 5/1, 5/1-a, 22, 22-5, 25. ZIZ člen 40c, 40c/3, 44, 44/4, 100, 100/3, 136. ZPP člen 18, 18/3. ZMZPP člen 4, 63, 63/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - pristojnost slovenskega sodišča - Bruseljska uredba I - izključna pristojnost - izvršba na denarna sredstva na računu - krajevna pristojnost
Upnik, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, je vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zoper dolžnika, ki ima sedež v Zvezni republiki Nemčiji, zato bi bilo lahko slovensko sodišče pristojno za odločanje po določbi 5. točke 22. člena Bruseljske uredbe I. Ker pa upnik ni predlagal izvršbe na nobeno dolžnikovo premoženje, ki bi se nahajalo na območju Republike Slovenije, predlagane izvršbe v Republiki Sloveniji ni mogoče opraviti, slovensko sodišče pa ni pristojno za odločanje v tej zadevi.
ZJC člen 5, 5/1, 40, 40/2. Pravilnik o o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja cest člen 2, 15, 18, 23.
vzdrževanje javnih cest – poškodba vozila zaradi kamna na cestišču – vzdrževalec ceste – skrbnost dobrega strokovnjaka
Vzdrževalec cest je dolžan skrbeti za čiščenje in vzdrževanje tako obravnavane ceste kot brežine klifa neposredno ob cesti. Bistvo odgovornosti vzdrževalca je v tem, da bi moral zagotoviti takšno stanje brežin, ki zagotavlja zaščito ceste, kako pa naj bi to storil, je bilo v njegovi domeni. Sicer pa je bila dolžnost zavarovanca tožene stranke tudi redno vzdrževanje prometnih površin, kar obsega tudi čiščenje teh površin.
Skrbnost ravnanja vzdrževalca ceste se presoja strožje in sicer po merilu skrbnosti dobrega strokovnjaka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0068028
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 633, 633/1, 635, 635/1.
spor majhne vrednosti – podjemna pogodba – grajanje napak – nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti
Po 1. odstavku 458. člena ZPP je sodbo v sporu majhne vrednosti mogoče izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena zakona in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Dejansko stanje tako ni predmet pritožbenega preizkusa.
Tožnik napak ni pravočasno grajal, zato je zavrnitev tožbenega zahtevka glede na že določbo 633. člena OZ pravilna. Po tej določbi mora namreč dolžnik pregledati izvršeno delo brž ko je to po običajnem teku stvari mogoče, in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnika.
sodni preizkus menjalnega razmerja – stroški postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja - primerno denarno nadomestilo za odkup delnic
Predlagatelj postopka je lahko upravičeno verjel, da se bodo ostali manjšinski delničarji tako sproženemu postopku kasneje priključili, zato je pritožbeno sodišče nasprotnemu udeležencu priznalo le povračilo tistih stroškov postopka, ki so nastali po poteku enomesečnega roka od objave v Uradnem listu RS.
zahtevek za povrnitev stroškov postopka - pravočasnost prijave stroškovnega zahtevka – določljivost zahtevka na povrnitev pravdnih stroškov - priče
Zahtevek za povrnitev stroškov postopka se mora pravočasno uveljaviti. Do kdaj lahko stranka zahteva povrnitev stroškov, je odvisno od tega, ali se izda odločba na podlagi obravnavanja ali brez poprejšnjega obravnavanja oziroma ali so nastopile okoliščine, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave.
Res je, da mora biti zahteva za povrnitev stroškov opredeljena, vendar pa sodna praksa v določenih primerih šteje, da zadošča, da je stroškovni zahtevek določljiv, če že ni določen. Navedeno pomeni, da bi bila zahteva tožene stranke tudi v primeru, če le-ta v stroškovniku ne bi opredelila višine stroškov zaslišanih prič v denarnem znesku, ampak bi navedla zgolj, da zahteva povrnitev stroškov prič, dovolj določena, da bi sodišče o njej lahko odločilo.
odvzem poslovne sposobnosti - skrbnik za posebni primer
Skrbnik za poseben primer, ki ga sodišče postavi osebi, glede katere teče postopek za odvzem poslovne sposobnosti, ne more imeti položaja njenega pooblaščenca, pač pa je v tem postopku samostojen udeleženec. Gre za odločanje o osebnem statusu, kjer dejanj neke osebe ni mogoče nadomestiti z dejanji neke druge osebe.