preživljanje polnoletnega otroka - določitev višine preživnine – dohodki od dela polnoletnega otroka
Sodišče mora od ugotovljenih potreb odšteti morebitne otrokove lastne dohodke, kamor spada tudi štipendija, in starše zavezati le k kritju nepokritih potreb otroka. Dohodki od dela polnoletnega otroka so upoštevni, če zaradi dela niso ovirane njegove študijske obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0060685
ZPP člen 254. OZ člen 131.
dokaz z izvedencem – nasprotje in nejasnost v izvedenskem mnenju - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – ustrezna prerazporeditev invalida na delovno mesto
V kolikor je sodišče menilo, da mnenje izvedenca ni popolno oziroma je v nasprotju s prej podanim mnenjem, bi moralo te nejasnosti odpraviti ob njegovem zaslišanju. Če pa kljub zaslišanju, ki je bilo izvedeno, teh nejasnosti ni bilo mogoče odpraviti, bi moralo postaviti novega izvedenca.
Zakonska dolžnost odreditve strokovnega pregleda je namenjena zagotovitvi možnosti povzročitelju škode, da preizkus alkoholiziranosti tudi dejansko opravi, zato v skladu z ustaljeno sodno prakso takšna dolžnost ne obstaja v primeru, ko udeleženec prometne nezgode preizkus alkoholiziranosti odkloni iz zdravstvenih razlogov ali iz objektivno neutemeljenega razloga.
Sodišče pri odločanju o nepremoženjski škodi ni vezano zgolj na celoten zahtevek kot seštevek posameznih odškodninskih postavk, ampak tudi na vsak posamezen zahtevek, ki se nanaša na katero koli izmed uveljavljanih pravno priznanih oblik nepremoženjske škode
ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 90, 90/1, 124. ZIZ člen 45, 45/2, 45/3, 46, 46/1, 167.
izvršba na nepremičnine - zaznamba sklepa o izvršbi – izvršljiv notarski sporazum – posredovanje sklepa o izvršbi zemljiškoknjižnemu sodišču
Ko je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi izvršljivega notarskega sporazuma o zavarovanju terjatve, torej izvršilnega naslova, ga pošlje izvršilno sodišče po 2. odstavku 45. člena ZIZ zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke takoj po izdaji in ne šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
rok za plačilo sodne takse – zakonski rok – nepodaljšljiv rok – predlog za podaljšanje roka za plačilo sodne takse
Zakonski rok je neposredno določen v zakonu, sodni rok pa je tisti, pri katerem dolžino roka določi sodišče. Zakonski roki niso podaljšljivi. Odločitev prvostopnega sodišča o tem, da se predlog tožeče stranke za podaljšanje roka za plačilo sodne takse zavrne, je tako pravilna.
Po 34. členu ZIZ dovoli sodišče na predlog upnika izvršbo na drugo sredstvo ali na drug predmet. Če predlaga izvršbo na isto sredstvo, ki je bilo že predmet neuspešne izvršbe, mora predlog za ponovno isto sredstvo konkretizirati, saj gre le ob spremenjenih okoliščinah lahko za „novo“ sredstvo.
Tožba, na podlagi katere je predlagateljica predlagala zaznambo spora, ni izbrisna tožba po 243. členu ZZK-1, zato sodišču prve stopnje ni bilo treba presojati utemeljenosti predloga po 245. členu ZZK-1.
odvzem poslovne sposobnosti - skrbnik za posebni primer
Skrbnik za poseben primer, ki ga sodišče postavi osebi, glede katere teče postopek za odvzem poslovne sposobnosti, ne more imeti položaja njenega pooblaščenca, pač pa je v tem postopku samostojen udeleženec. Gre za odločanje o osebnem statusu, kjer dejanj neke osebe ni mogoče nadomestiti z dejanji neke druge osebe.
stroški izvršilnega postopka - priglasitev stroškov - obračun plačila za delo in stroške
V primeru, ko so stroški znani, pa zakon jasno pravi, da jih mora stranka priglasiti takoj, ko zanje zve. Zakon tudi izvršitelju nalaga, da mora upniku po opravljenem neposrednem dejanju izvršbe ali zavarovanja vročiti obračun plačila za delo in stroške. Postopek izvršbe lahko postopki odločanja o stroških le pospešijo, saj je dolžnik sproti seznanjen s tem, koliko narašča njegova obveznost, ker se izogiba izterjavi dolga.
delitev solastnine – predujem za izvedbo dokaza z izvedencem – umik predloga za delitev solastnega deleža – razpravno načelo v nepravdnem postopku
Ker sta se predlagatelja strinjala, da stanovanje v celoti pripade nasprotni udeleženki, ta pa izplača njuna solastniška deleža, je sodišče na podlagi 1. odst. 36. člena ZNP plačilo predujma za izvedbo dokaza z izvedencem upravičeno terjalo od obeh predlagateljev. Sodišče pa bi ob tem predlagatelja v skladu z 2. odst. 36. člena ZNP moralo opozoriti, da se bo štelo, da sta umaknila predlog, če zahtevanega predujma v odrejenem roku ne bosta založila. Sodišče prve stopnje tega ni storilo. Še več, o domnevnem umiku predloga ni obvestilo nasprotne udeleženke, ki bi ji po 1. odst. 24. člena ZNP moralo omogočiti, da v nadaljnjih 15 dneh predlaga nadaljevanje postopka. Namesto tega je predlagateljema z izpodbijanim sklepom odreklo pravico do predlagane delitve. S takšno odločitvijo je prezrlo tudi interes nasprotne udeleženke v tem postopku, saj ji je onemogočilo njegovo nadaljevanje in delitev premoženja, katerega solastnica je.
ZPP člen 76, 76/1, 76/3, 80, 105, 105/2, 337, 337/1. SPZ člen 119, 119/2.
stranke postopka – označba stranke – sposobnost biti stranka – podeljena sposobnost biti stranka – procesna predpostavka – fizična in pravna oseba – etažni lastniki – skupnost lastnikov
Oznaka upnika le kot „etažni lastniki“ ne zadostuje, ker ni dovolj opredeljena, saj kot stranke postopka lahko nastopajo samo konkretne fizične osebe z imeni in priimki ali konkretne pravne osebe s firmami oziroma ustreznimi oznakami. Lastniki stanovanj določene večstanovanjske stavbe (t. i. etažni lastniki stanovanjske stavbe) sami po sebi nimajo sposobnosti biti stranka v postopku.
ZIZ člen 9, 9/1, 9/2, 9/3, 9/4. ZPP člen 224, 224/1, 224/2.
pritožba zoper sklep o ugovoru – pravočasnost pritožbe
Zoper sklep, izdan o ugovoru, je dovoljena pritožba, ki jo je treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, saj zakon zanj ne določa drugačnega pritožbenega roka (tretji in četrti odstavek 9. člena ZIZ).
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve – verjetno izkazana nevarnost
Finančne težave tožene stranke same po sebi ne izkazujejo nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali močno otežena, pač pa so njena konkretna ravnanja tista, ki povzročijo to nevarnost. Ni potrebno, da bi drugotožena stranka s premoženjem razpolagala prav z namenom, da bi onemogočila ali otežila uveljavitev terjatve, vendar pa mora biti verjetno izkazano, da utegne biti zaradi njenega razpolaganja terjatev onemogočena ali otežena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0056168
SPZ člen 88. ZNP člen 146.
nujna pot – denarno nadomestilo za uporabo nujne poti – postopek za določitev nujne poti – namenska raba zemljišča za nujno pot
Stroške v postopku za dovolitev nujne poti po 146. členu ZNP vedno in v celoti trpi predlagatelj postopka.
Nasprotni udeleženec ima pravico, da o odločilnem dejstvu, od katerega je odvisna višina nadomestila za ustanovljeno nujno pot, predloži svoje dokaze, in pravico, da se sodišče v postopku do teh dokazov jasno opredeli.
nepredložitev pooblastila za zastopanje - odvetnik
Če pooblaščenec, ki je odvetnik, k tožbi ali pravnemu sredstvu ni predložil pooblastila, mu sodišče ne dovoli, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, ki jo zastopa, ampak tožbo ali pravno sredstvo zavrže, kar pomeni, da navedena pomanjkljivost (nepredložitev pooblastila) v tem primeru ni odpravljiva. Nepredložitve pooblastila tudi ni mogoče šteti za očitno pomoto.
ZD člen 221. ZDKG člen 14, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
dodatni sklep o dedovanju – dedovanje zaščitene kmetije – dedni (nujni) delež – na novo najdeno premoženje
Potomci zapustnikovega sina, ki je bil po prvotnem sklepu o dedovanju nujni dedič, so upravičeni na dodatno najdenem premoženju zahtevati nujni dedni delež.
plačilo sodne takse za ugovor – pravočasnost plačila – navedba napačne sklicne številke
Dolžnik je znotraj zakonsko določenega roka, ki ga je sodišče navedlo v plačilnem nalogu, plačal sodno takso za ugovor v znesku 40,00 EUR na prehodni podračun sodišča prve stopnje, določen za plačevanje sodnih taks. Pri tem je uporabil sklicno številko 20001-00005249199, čeprav je bilo v navedenem plačilnem nalogu navedeno, da mora pri plačilu navedene sodne takse obvezno uporabiti sklic 20001-000052493199, kar pomeni, da je bilo pri uporabi pravilne sklicne številke s strani dolžnika izpuščeno število 3. Uporabo navedene nepravilne sklicne številke, je glede na omenjene konkretne okoliščine primera treba šteti za očitno pisno napako, ki se lahko pripeti tudi pravno kvalificiranemu vložniku. Tako glede na ugotovitve pritožbenega sodišča in upoštevajoč sodno prakso pritožbeno sodišče zaključuje, da je dolžnik navedeno sodno takso pravočasno plačal.
zahtevek za povrnitev stroškov postopka - pravočasnost prijave stroškovnega zahtevka – določljivost zahtevka na povrnitev pravdnih stroškov - priče
Zahtevek za povrnitev stroškov postopka se mora pravočasno uveljaviti. Do kdaj lahko stranka zahteva povrnitev stroškov, je odvisno od tega, ali se izda odločba na podlagi obravnavanja ali brez poprejšnjega obravnavanja oziroma ali so nastopile okoliščine, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave.
Res je, da mora biti zahteva za povrnitev stroškov opredeljena, vendar pa sodna praksa v določenih primerih šteje, da zadošča, da je stroškovni zahtevek določljiv, če že ni določen. Navedeno pomeni, da bi bila zahteva tožene stranke tudi v primeru, če le-ta v stroškovniku ne bi opredelila višine stroškov zaslišanih prič v denarnem znesku, ampak bi navedla zgolj, da zahteva povrnitev stroškov prič, dovolj določena, da bi sodišče o njej lahko odločilo.
Dejstvo, da sporna inšpekcijska odločba očitno še ni pravnomočna, ker je pritožnik zoper njo sprožil upravni spor, ni odločilno. Za izpodbijani zemljiškoknjižni vpis zadošča, da je inšpekcijska odločba postala izvršljiva, kar pomeni, da je potekel rok, ki je bil v odločbi določen za izpolnitev pritožnikove obveznosti. Pravna sredstva, ki jih inšpekcijski zavezanec uporabi v upravnem postopku in upravnem sporu zoper inšpekcijsko odločbo, njene izvršitve ne zadržijo.