Po 34. členu ZIZ dovoli sodišče na predlog upnika izvršbo na drugo sredstvo ali na drug predmet. Če predlaga izvršbo na isto sredstvo, ki je bilo že predmet neuspešne izvršbe, mora predlog za ponovno isto sredstvo konkretizirati, saj gre le ob spremenjenih okoliščinah lahko za „novo“ sredstvo.
ZD člen 221. ZDKG člen 14, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
dodatni sklep o dedovanju – dedovanje zaščitene kmetije – dedni (nujni) delež – na novo najdeno premoženje
Potomci zapustnikovega sina, ki je bil po prvotnem sklepu o dedovanju nujni dedič, so upravičeni na dodatno najdenem premoženju zahtevati nujni dedni delež.
zahtevek za povrnitev stroškov postopka - pravočasnost prijave stroškovnega zahtevka – določljivost zahtevka na povrnitev pravdnih stroškov - priče
Zahtevek za povrnitev stroškov postopka se mora pravočasno uveljaviti. Do kdaj lahko stranka zahteva povrnitev stroškov, je odvisno od tega, ali se izda odločba na podlagi obravnavanja ali brez poprejšnjega obravnavanja oziroma ali so nastopile okoliščine, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave.
Res je, da mora biti zahteva za povrnitev stroškov opredeljena, vendar pa sodna praksa v določenih primerih šteje, da zadošča, da je stroškovni zahtevek določljiv, če že ni določen. Navedeno pomeni, da bi bila zahteva tožene stranke tudi v primeru, če le-ta v stroškovniku ne bi opredelila višine stroškov zaslišanih prič v denarnem znesku, ampak bi navedla zgolj, da zahteva povrnitev stroškov prič, dovolj določena, da bi sodišče o njej lahko odločilo.
Po ZST – 1 pritožba zoper sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru zoper plačilni nalog, ni predvidena. Ker ZST – 1 pritožbe zoper tak sklep ne ureja in smiselna uporaba določb ZPP ni možna, pomeni da stranka v postopku za plačilo sodne takse nima pritožbe.
Ničnost je namreč vselej skrajna sankcija, ki se praviloma uveljavi le, kadar so prizadeti širši družbeni interesi, medtem ko je ugotoviti, da 52. člen ZZZDR, ki je v razmerju do Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR specialni predpis, varuje zgolj interese zakoncev v njunem medsebojnem razmerju, hkrati pa daje zakoncu možnost, da reagira na nedovoljeno ravnanje drugega zakonca, in sicer tako, da pravne posle, sklenjene v nasprotju z 52. členom ZZZDR izpodbija. V primeru, da prizadeti zakonec tega ne stori, pa ima do drugega zakonca denarno terjatev, s katero zahteva nadomestitev vrednosti deleža na premoženju, s katerim je drugi skupni lastnik nedovoljeno razpolagal.
odvzem poslovne sposobnosti - skrbnik za posebni primer
Skrbnik za poseben primer, ki ga sodišče postavi osebi, glede katere teče postopek za odvzem poslovne sposobnosti, ne more imeti položaja njenega pooblaščenca, pač pa je v tem postopku samostojen udeleženec. Gre za odločanje o osebnem statusu, kjer dejanj neke osebe ni mogoče nadomestiti z dejanji neke druge osebe.
ZPP člen 76, 76/1, 76/3, 80, 105, 105/2, 337, 337/1. SPZ člen 119, 119/2.
stranke postopka – označba stranke – sposobnost biti stranka – podeljena sposobnost biti stranka – procesna predpostavka – fizična in pravna oseba – etažni lastniki – skupnost lastnikov
Oznaka upnika le kot „etažni lastniki“ ne zadostuje, ker ni dovolj opredeljena, saj kot stranke postopka lahko nastopajo samo konkretne fizične osebe z imeni in priimki ali konkretne pravne osebe s firmami oziroma ustreznimi oznakami. Lastniki stanovanj določene večstanovanjske stavbe (t. i. etažni lastniki stanovanjske stavbe) sami po sebi nimajo sposobnosti biti stranka v postopku.
delitev solastnine – predujem za izvedbo dokaza z izvedencem – umik predloga za delitev solastnega deleža – razpravno načelo v nepravdnem postopku
Ker sta se predlagatelja strinjala, da stanovanje v celoti pripade nasprotni udeleženki, ta pa izplača njuna solastniška deleža, je sodišče na podlagi 1. odst. 36. člena ZNP plačilo predujma za izvedbo dokaza z izvedencem upravičeno terjalo od obeh predlagateljev. Sodišče pa bi ob tem predlagatelja v skladu z 2. odst. 36. člena ZNP moralo opozoriti, da se bo štelo, da sta umaknila predlog, če zahtevanega predujma v odrejenem roku ne bosta založila. Sodišče prve stopnje tega ni storilo. Še več, o domnevnem umiku predloga ni obvestilo nasprotne udeleženke, ki bi ji po 1. odst. 24. člena ZNP moralo omogočiti, da v nadaljnjih 15 dneh predlaga nadaljevanje postopka. Namesto tega je predlagateljema z izpodbijanim sklepom odreklo pravico do predlagane delitve. S takšno odločitvijo je prezrlo tudi interes nasprotne udeleženke v tem postopku, saj ji je onemogočilo njegovo nadaljevanje in delitev premoženja, katerega solastnica je.
ZJC člen 5, 5/1, 40, 40/2. Pravilnik o o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja cest člen 2, 15, 18, 23.
vzdrževanje javnih cest – poškodba vozila zaradi kamna na cestišču – vzdrževalec ceste – skrbnost dobrega strokovnjaka
Vzdrževalec cest je dolžan skrbeti za čiščenje in vzdrževanje tako obravnavane ceste kot brežine klifa neposredno ob cesti. Bistvo odgovornosti vzdrževalca je v tem, da bi moral zagotoviti takšno stanje brežin, ki zagotavlja zaščito ceste, kako pa naj bi to storil, je bilo v njegovi domeni. Sicer pa je bila dolžnost zavarovanca tožene stranke tudi redno vzdrževanje prometnih površin, kar obsega tudi čiščenje teh površin.
Skrbnost ravnanja vzdrževalca ceste se presoja strožje in sicer po merilu skrbnosti dobrega strokovnjaka.
smrt oškodovanca – predlog za nadaljevanje postopka
Določba 55. člena ZKP velja le za primere, izrecno določene v navedeni določbi. Gre za primere, ko oškodovanec ali zasebni tožilec umre medtem, ko teče rok za predlog ali zasebno tožbo (predlog oz. zasebna tožba pa še nista bila vložena), ali ko umre med (kazenskim) postopkom.
Določba 55. člena ZKP pa ne daje podlage za razlago, da bi morale osebe, ki so upravičene prevzeti oz. nadaljevati pregon po smrti oškodovanca, že tekom postopka odločanja državnega tožilca o začetku pregona, v času treh mesecev od smrti oškodovanca, izkazati aktivnost v smeri nadaljevanja postopka oz. izjaviti, da nadaljujejo postopek.
ZJC člen 5, 5/1, 40, 40/2. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja cest člen 2, 15, 18, 23.
vzdrževanje javnih cest – poškodba vozila zaradi kamna na cestišču – vzdrževalec ceste – skrbnost dobrega strokovnjaka
Vzdrževalka ceste je dolžna skrbeti za čiščenje in vzdrževanje cest kot tudi za redno vzdrževanje brežin neposredno ob cestah, zato odgovarja za škodo na avtomobilu, ki jo je povzročil kamen, ki je padel na cesto. Svoje odgovornosti bi se razbremenila le v primeru, če bi dokazala, da je storila vse, kar terja stroka, da do škode ne bi prišlo.
nepredložitev pooblastila za zastopanje - odvetnik
Če pooblaščenec, ki je odvetnik, k tožbi ali pravnemu sredstvu ni predložil pooblastila, mu sodišče ne dovoli, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, ki jo zastopa, ampak tožbo ali pravno sredstvo zavrže, kar pomeni, da navedena pomanjkljivost (nepredložitev pooblastila) v tem primeru ni odpravljiva. Nepredložitve pooblastila tudi ni mogoče šteti za očitno pomoto.
Ko se je tožeča stranka prijavila na javni razpis družbe J. E. za razpisan posel, na katerega ni bila izbrana, bi morala v skladu s pogoji razpisa sama predložiti in poskrbeti za pravilnost vseh listin, ki so v razpisu navedena. V kolikor prvotno zapisana zavarovalna polica, izpolnjena s strani tožene stranke ni ustrezala, bi morala sama poskrbeti za ustrezna dopolnila.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. SZ-1 člen 92. OZ člen 3, 311.
protispisnost – plačilo najemnine – stroški prenove stanovanja – stanje, ki omogoča normalno uporabo stanovanja – dogovor o pobotu
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, t.i. protispisnost, je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o zapisnikih o zaslišanju strank in prič ter med samimi zapisniki. Ni pa te postopkovne kršitve, če sodišče določeno dejstvo ugotovi drugače kot izhaja iz posamezne izpovedbe.
ZST-1 člen 13, 13/2. ZIZ člen 40, 62. ZPP člen 180.
veljavnost sklepa o oprostitvi plačila taks - nadaljevanje izvršilnega v pravdnem postopku – pomanjkljiva tožbena trditev – nesklepčnost tožbe
Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks velja v postopku, za katerega je bil sklep izdan. Navedeni sklep je bil izdan po toženčevi vložitvi ugovora v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine. Ta pravdni postopek ne predstavlja drugega postopka iz omenjenega 2. odstavka 13. člena ZST-1.
Ni jasna vsebina in zato tudi ne obseg zatrjevane toženčeve obveznosti. Iz tako pomanjkljivih tožbenih trditev ni mogoče sklepati na utemeljenost tožničinega tožbenega zahtevka. Takšna tožba je zato nesklepčna. Nesklepčnost tožbe pa pogojuje zavrnitev tožbenega zahtevka.
OZ člen 183, 243, 243/1, 243/2. ZPP člen 158, 188, 188/3, 243, 286b.
denarna odškodnina pravni osebi – okrnitev ugleda in dobrega imena – nepremoženjska škoda – neposlovna odškodninska odgovornost – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odmera stroškov – uspeh v pravdi – pravočasno grajanje procesnih napak – spregledan dokazni predlog
Za okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe velja splošno pravilo o neposlovni odškodninski odgovornosti; najpogostejši načini okrnitve ugleda in dobrega imena pa so objave neresničnih podatkov o pravni osebi. Pravično denarno odškodnino zaradi okrnitve ugleda in dobrega imena po 183. členu OZ je treba razlikovati od denarne odškodnine za premoženjsko škodo, ki nastane gospodarskemu subjektu zaradi kršitve pogodbe.
ZDSS-1 člen 17, 17/2. ZPP člen 98, 98/1, 343, 343/2, 352.
pritožba – pooblastilo za zastopanje
Ker odvetnica tožeče stranke k pritožbi ni predložila pooblastila za zastopanje, pooblastilo v spisu pa se je nanašalo le na zastopanje na naroku za glavno obravnavo, je pritožba nedovoljena in se zavrže.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – ukinitev delovnega mesta
Sprememba sistemizacije, to je ukinitev posameznih oddelkov oziroma sektorjev in v zvezi s tem delovnega mesta tožnice, predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Če se je sporni svet štel za komunščino, torej za javno dobro, potem toženec, kot tudi njegovi pravni predniki, ob uporabi tega sveta niso mogli biti v dobri veri, da je svet njihova last.
Dejanske ugotovitve, da toženec tožnici kot posojilojemalki ni izročil zneska, kot se je to zavezal v izpodbijani posojilni pogodbi, ne nakazujejo na oderuštvo, temveč na nepravilno izpolnitev pogodbe z njegove strani. Ravnanje toženca ne nakazuje na izkoriščanje nezadostne izkušenosti in lahkomiselnosti, temveč na tožničino zmoto pri sklepanju pravnega posla, ki je posledica toženčevega ravnanja, torej na prevaro iz 65. člena ZOR.