ZPP člen 318, 328. ZOdvT člen 12, 36. ZDR člen 184. OZ člen 179.
zamudna sodba – sklep o popravi sodbe – stroški postopka – nesreča pri delu – odškodnina – nepremoženjska škoda
Pri odločanju o stroških postopka je sodišče prve stopnje spregledalo, da je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč. Iz tega razloga je zmotno odločilo, da je dolžna tožena stranka stroške postopka povrniti tožniku in ne nakazati na račun sodišča, te svoje napake pa ni moglo popraviti s sklepom o popravi sodbe.
odškodnina za neizkoriščeni letni dopust – sporazum – sporazum o prenehanju delovnega razmerja
Sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij, ki je bil sklenjen ob sporazumni razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, zavezuje obe stranki, tožena stranka ga je dolžna izpolniti, tako da izplača dogovorjeni znesek odškodnine za neizkoriščeni letni dopust. Pri tem ni bistveno, ali je bil direktor tožene stranke s številom neizkoriščenih dni letnega dopusta seznanjen in koliko takih dni je imel tožnik, ker obveznost izvira neposredno iz sporazuma. V kolikor bi se tožena stranka hotela obveznosti razbremeniti, bi morala sporazum najprej uspešno izpodbijati pred sodiščem.
ZDR člen 127, 204, 204/4. Kolektivna pogodba celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti člen 16, 16/3, 16/5.
plača – del plače iz naslova delovne uspešnosti – denarna terjatev – sodno varstvo
Tožnica je pred sodiščem uveljavljala t.i. čisti denarni zahtevek, zahtevala je plačilo zneskov, ki so bili odtegnjeni od njene plače zaradi negativne skupinske delovne uspešnosti. Za dopustnost sodnega varstva predhodno ni bila dolžna vložiti zahteve za varstvo pravic ali pritožbe na delodajalca, ker delodajalec ni izdal nikakršne odločitve o nedoseganje norme, plačilna lista pa ne pomeni odločitve o višini plače oziroma o znižanju plače zaradi nedoseganja norme.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija
Dejstvo, da se je potreba po delu pri toženi stranki spreminjala iz meseca v mesec, ne predstavlja zakonitega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Dejanske ugotovitve, da toženec tožnici kot posojilojemalki ni izročil zneska, kot se je to zavezal v izpodbijani posojilni pogodbi, ne nakazujejo na oderuštvo, temveč na nepravilno izpolnitev pogodbe z njegove strani. Ravnanje toženca ne nakazuje na izkoriščanje nezadostne izkušenosti in lahkomiselnosti, temveč na tožničino zmoto pri sklepanju pravnega posla, ki je posledica toženčevega ravnanja, torej na prevaro iz 65. člena ZOR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je z ravnanji, očitanimi v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi obšel notranje predpise, ki določajo poti preverjanja ustreznosti naložbe, zaradi tega ravnanja so uprava tožene stranke in sodelavci tožnika utemeljeno izgubili zaupanje vanj, tako da glede na okoliščine in interese pogodbenih strank delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka.
Pooblastitev odvetnika specialista je stvar stranke, ki takega odvetnika najame, zato tega, dodatnega stroškovnega bremena v nobenem primeru ne more prevaliti na nasprotno stranko. Ne glede na to pa za zastopanje v predmetni pravdi po oceni pritožbenega sodišča dodatno (specialistično) znanje niti ni bilo potrebno.
plača – znižanje plače – sprememba pogodbe o zaposlitvi
Delodajalec ne more enostransko znižati plače, ampak mora s tem v zvezi doseči soglasje delavca in spremembo pogodbe o zaposlitvi. V nasprotnem primeru znižanje plače ni zakonito in je delavec upravičen do plačila razlike do plače v višini, kot je bila dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi.
Rok iz 2. odstavka 204. člena ZDR je materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče dogovorno niti podaljšati niti skrajšati. Tudi odločitev delodajalca po izteku roka, ki ga ima na razpolago za odločitev o pritožbi, zahtevi oziroma ugovoru delavca, delavcu ne odpre novega roka za sodno varstvo. Tako bi moral tožnik po izteku 8 dnevnega roka, v katerem bi morala tožena stranka odločiti o njegovi pritožbi, v nadaljnjih 30 dneh vložiti tožbo, da bi bila ta dopustna.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – kriva izpovedba – pravnomočna obsodba – nova dejstva in dokazi
Za uspešno uveljavljanje obnovitvenega razloga iz 5. točke 394. člena ZPP se zahteva, da predlagatelj kaznivo dejanje dokaže s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča. Izjeme so podane le, kadar se kazenski postopek ne more izvesti, ker je obdolženec umrl, ker je neprišteven, ker je dejanje zastarano ali ker obdolženca varuje imuniteta. Ker tožnik takšnih ovir, ki bi preprečevale kazenski postopek zoper pričo, za katero navaja, da je krivo pričala, ni zatrjeval, njegov predlog za obnovo postopka ni utemeljen.
Nova dejstva in novi dokazi se kot obnovitveni razlog lahko upoštevajo le, če so obstajali že v času prvega sojenja in ne če izvirajo iz časa po pravnomočnosti sodbe, s katero je bil postopek, katerega obnova se predlaga, zaključen.
Spor, v katerem delavec uveljavlja odškodnino zaradi razrešitve brez utemeljenega razloga, ni spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, v katerem bi delodajalec sam kril svoje stroške postopka ne glede na izid spora.
V trenutku, ko je sodišče prve stopnje odredilo vročitev tožbe v odgovor toženi stranki, še ni bil začet stečajni postopek, ki se je začel po tem, ko je bila tožba vročena. Iz tega razloga je bila vročitev nepravilna, zakonita bi bila le vročitev stečajni upraviteljici. Ker tožba ni bila pravilno vročena v odgovor, niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti - zastaranje - objektivni rok - nastanek škode
Odločbe toženca, s katerimi je bilo tožniku v ponovnem postopku odmerjeno nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu, so v neposredni zvezi z odpravljenimi odločbami v sodnem postopku, saj so bile izdane v ponovnem postopku pri tožencu, ki je tekel po odpravi prvotnih odločb v sodnem postopku. Prvotne odločbe toženca o nadomestilu zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu so tako neustrezne (nezakonite), toženec pa ni z ničemer dokazal, da bi bila odgovornost za izdajo neustreznih odločb na strani tožnika, delodajalca ali druge osebe. Zato je v konkretnem primeru podan dejanski stan, na podlagi katerega ima tožnik odškodninsko terjatev v višini obračunanih zamudnih obresti.
Glede na to, da je bil tožnik na podlagi odločb po sodni odločitvi za nazaj, v obdobju od 1. 4. 1992 do 31. 12. 2004, upravičen do višjega nadomestila plače zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu, kot mu je bil priznan s prvotnimi neustreznimi odločitvami toženca, mu je škoda nastajala z zapadlostjo vsakokratnega mesečnega zneska nadomestila, ki mu je bil v navedenem obdobju izplačan v nižjem znesku, kot bi mu pripadal.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0067523
ZD člen 31. ZPP člen 2, 192.
izločitveni zahtevek potomca – izločanje iz zapustnikovega premoženja – vrednotna metoda – eventualna kumulacija – eventualno sosoporništvo
Izhodišče izločitvenega zahtevka je v načelu takšno, da oseba iz 32. člena ZD uveljavlja alikvotni delež na zapustnikovem premoženju. To pomeni na celotnem premoženju, ki ga tvorijo tako stvarnopravne kot druge pravice. Vendar pa sodna praksa izjemoma dopušča, da oseba iz 32. člena ZD uveljavlja zahtevek tudi na zgolj posameznem delu premoženja.
Skupnost zapustnika in potomca je dvogeneracijska skupnost, ki jo sestavlja preplet odnosov, v katerem koristi ene in druge strani ni mogoče matematično natančno razločiti. Bistvo je, da se ugotovi, kateri in kakšni so bili bistveni (večji) prispevki osebe iz 31. člena ZD k povečanju ali ohranitvi zapustnikovega premoženja in (enako) katere so bistvene koristi, ki jih je taka oseba zaradi življenja v skupnosti imela. Nadaljnji korak je opisal (ne matematično) ugotovitev narave skupnosti. Sklepni korak pa je, da sodišče vse tako ugotovljene okoliščine ovrednoti ter določi tako relativiziran ali kvotni delež na zapustnikovem premoženju.
spor majhne vrednosti – obnova postopka – obnovitveni razlogi – zavrženje predloga za obnovo postopka
Ker je tožena stranka obnovo postopka v sporu majhne vrednosti predlagala zaradi novih dejstev oziroma novih dokazov, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je nedovoljen predlog za obnovo postopka zavrglo.
nagrada za postopek – nagrada za postopek za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv
V tretjem delu Tarife, ki je sestavni del ZOdvT, je za nagrado za postopek določen količnik 1,3; pri čemer je pod opombo št. 3 med drugim določena nagrada za postopek za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv. S pisnimi gradivi so mišljene vse vloge, ki jih odvetnik v okviru prvostopenjskega postopka naslovi na sodišče.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC0003064
KZ člen 145, 145/1. ZKP člen 364, 364/7.
grdo ravnanje – opis kaznivega dejanja – zavrnitev dokaznega predloga
Abstraktni očitek, da je bila z obdolženčevim ravnanjem ogrožena varnost oškodovanke, za opis kaznivega dejanja ni pomemben, saj krivdorek vsebuje konkretni opis dejanja, ko se obdolžencu očita, da je oškodovanko z odprto dlanjo udaril v nos, kar že v posledici stvari pomeni ogrozitev oškodovanke.
Iz določbe sedmega odstavka 364. člena ZKP izhaja, da sodišče navede določno in popolnoma, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov, kar je sodišče v obrazložitvi sodbe tudi storilo in povzemanje dokaznega sklepa v tej zvezi ni potrebno, kot tudi ne naštevanje katere dokaze je izvedlo na glavni obravnavi.
ZDSS-1 člen 17, 17/2. ZPP člen 98, 98/1, 343, 343/2, 352.
pritožba – pooblastilo za zastopanje
Ker odvetnica tožeče stranke k pritožbi ni predložila pooblastila za zastopanje, pooblastilo v spisu pa se je nanašalo le na zastopanje na naroku za glavno obravnavo, je pritožba nedovoljena in se zavrže.
Če se je sporni svet štel za komunščino, torej za javno dobro, potem toženec, kot tudi njegovi pravni predniki, ob uporabi tega sveta niso mogli biti v dobri veri, da je svet njihova last.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – ukinitev delovnega mesta
Sprememba sistemizacije, to je ukinitev posameznih oddelkov oziroma sektorjev in v zvezi s tem delovnega mesta tožnice, predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.