Pojma podpis pravni red izrecno ne definira. Iz vsebinske zasnove pravnega reda pa izhaja, da je podpis potrditev pisne izjave volje. Parafe na dnu vsake listinske strani ob hkratnem praznem prostoru, kjer je na koncu pogodbe označeno mesto prodajalca, zato ne ustrezajo pojmu podpisa.
Upoštevaje izjavo tožnika, da se odpoveduje znesku dogovorjene osnovne plače, kolikor ta presega plačo župana, in dejstvo, da je delo opravljal kot poslovodna oseba na podlagi individualne pogodbe o zaposlitvi, njegov tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači nad skladno z izjavo izplačano plačo župana ni utemeljen.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0061415
OZ člen 131, 921.
zavarovanje AO plus – prostovoljno zavarovanje – zavarovalnina –odgovornost zavarovanca za škodni dogodek – sokrivi voznik – valorizacija zavarovalne vsote pri prostovoljnem zavarovanju
Na podlagi AO plus zavarovanja, ki je prostovoljno zavarovanje, dobi zavarovanec zavarovalnino (v višini odškodnine za takšno škodo po OZ), če je za prometno nesrečo kriv sam. Če je v nesreči podana sokrivda, poškodovani voznik dobi odškodnino od sokrivega voznika (oziroma od njegove odgovornostne zavarovalnice) v odstotku njegove krivde. Za tisti odstotek škode, za katerega odgovarja sam, lahko terja zavarovalnino iz zavarovanja AO plus.
Pri prostovoljnem zavarovanju se zavarovalna vsota, za katero je zavarovanje dogovorjeno, valorizira le, če je tako dogovorjeno.
ZDR člen 21, 52, 52/1, 52/1-4, 54. ZZDT člen 4, 4/5, 11.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – tujec – delovno dovoljenje – osebno delovno dovoljenje
Dejstvo, da je tožnik v času trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila zakonito sklenjena na podlagi delovnega dovoljenja za določen čas, pridobil osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas, ne vpliva na zakonitost pogodbe o zaposlitvi za določen čas niti na nastanek obveznosti tožene stranke, da s tožnikom sklene novo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0067510
ZZZDR člen 51, 51/2. SPZ člen 48, 48/2.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - vložek posebnega premoženja v skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - vlaganja v tujo stvar – z delom pridobljeno premoženje – aktivnosti pri gradnji
Premoženje, ki ga izvenzakonska partnerja z delom pridobita v času trajanja njune zveze, je njuno skupno premoženje. Ob izpolnjenih zakonskih pogojih skupno premoženje nastane na originaren način na podlagi samega zakona. Stvarnopravna zakonodaja v primeru dogovora dopušča pridobitev stvarne pravice z vlaganjem v tujo stvar. Ker sta tožnica in toženec v času gradnje hiše na toženčevem zemljišču živela v izvenzakonski skupnosti, posebna pogodba o skupni gradnji ni bila potrebna.
Zakonska dikcija - z delom pridobljeno premoženje – ne definira samo premoženja, pridobljenega s fizičnim delom in z denarnimi sredstvi, zasluženimi v trajanju zakonske (izvenzakonske) skupnosti. S to zakonsko dikcijo je mišljen tudi skupek opravil in aktivnosti, ki pripeljejo do pridobitve ali ohranitve skupnega premoženja (pribavljanje gradbene dokumentacije, iskanje in izbira izvajalcev...) in tudi delo v gospodinjstvu, ki sicer nima neposrednega finančnega učinka, je pa bistvena sestavina skupnega življenja in zato ravno tako vpliva na ohranitev ali povečanje skupnega premoženja.
Ker je tožnik sam podal odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka sprejela, tako da mu je na podlagi te odpovedi delovno razmerje prenehalo, njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, reintegracijo in reparacijo ni utemeljen.
ZPP člen 105a, 105a/3, 191, 191/1, 191/1-1. ZST člen 16, 16/2.
materialno sosporništvo – navadno sosporništvo – plačilo sodne takse za pritožbo – prepozno plačana sodna taksa za pritožbo
Tožnice so kot soupravičenke iz denacionalizacije materialne sospornice, saj od povzročitelja škode zahtevajo plačilo odškodnine na isti dejanski in pravni podlagi. Materialno sosporništvo je lahko navadno ali enotno. Za vsako od tožnic se lahko izda različna sodba, vsaka od njih pa je v pravdi samostojna stranka. Gre za navadne sospornice, katerih procesna dejanja učinkujejo le zanje.
OZ člen 183, 243, 243/1, 243/2. ZPP člen 158, 188, 188/3, 243, 286b.
denarna odškodnina pravni osebi – okrnitev ugleda in dobrega imena – nepremoženjska škoda – neposlovna odškodninska odgovornost – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odmera stroškov – uspeh v pravdi – pravočasno grajanje procesnih napak – spregledan dokazni predlog
Za okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe velja splošno pravilo o neposlovni odškodninski odgovornosti; najpogostejši načini okrnitve ugleda in dobrega imena pa so objave neresničnih podatkov o pravni osebi. Pravično denarno odškodnino zaradi okrnitve ugleda in dobrega imena po 183. členu OZ je treba razlikovati od denarne odškodnine za premoženjsko škodo, ki nastane gospodarskemu subjektu zaradi kršitve pogodbe.
prisilna poravnava – učinek potrjene prisilne poravnave – učinek za terjatve ločitvenih upnikov - vračunavanje obresti in stroškov
Ker potrjena prisilna poravnava nima pravnega učinka za terjatve ločitvenih upnikov, ki so krite z ločitveno pravico, je sodišče tožeči stranki pravilno priznalo zakonske zamudne obresti od celotne terjatve od začetka postopka prisilne poravnave do poplačila iz posebnega premoženja dolžnika, na katerem je imela ločitveno pravico.
Položaj ločitvenega upnika, ki ni v celoti poplačan, je od tedaj dalje enak položaju drugih dolžnikovih (navadnih) upnikov, to pomeni, da ima tak upnik pod pogoji prisilne poravnave pravico le do plačila terjatve, ki je nastala do začetka postopka prisilne poravnave.
pisno opozorilo pred odpovedjo – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – sodno varstvo – spor o prenehanju delovnega razmerja – stroški postopka
Spor, v katerem delavec zahteva razveljavitev pisnega opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, je spor v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, v katerem delodajalec sam krije svoje stroške postopka, čeprav je tožba kot nedopustna zavržena.
Po določbi 244. člena OZ se odškodnina sorazmerno zmanjša, če za nastalo škodo ali za njeno velikost ali za otežitev dolžnikovega položaja odgovarja tudi upnik. V tem primeru gre za povrnitev škode zaradi kršitve pogodbe, zato soodgovornosti strank ni mogoče deliti na enak način, kot se to opravi pri nepogodbeni odškodninski odgovornosti. Morebitna soodgovornost upnika se upošteva šele po tem, ko je višina odškodnine znana.
Tožena stranka je tekom pravde navajala, da je za kršitev pogodbe odgovorna le tožeča stranka, tak ugovor pa zajema tudi ugovor o deljeni odgovornosti.
Pooblastitev odvetnika specialista je stvar stranke, ki takega odvetnika najame, zato tega, dodatnega stroškovnega bremena v nobenem primeru ne more prevaliti na nasprotno stranko. Ne glede na to pa za zastopanje v predmetni pravdi po oceni pritožbenega sodišča dodatno (specialistično) znanje niti ni bilo potrebno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC0003064
KZ člen 145, 145/1. ZKP člen 364, 364/7.
grdo ravnanje – opis kaznivega dejanja – zavrnitev dokaznega predloga
Abstraktni očitek, da je bila z obdolženčevim ravnanjem ogrožena varnost oškodovanke, za opis kaznivega dejanja ni pomemben, saj krivdorek vsebuje konkretni opis dejanja, ko se obdolžencu očita, da je oškodovanko z odprto dlanjo udaril v nos, kar že v posledici stvari pomeni ogrozitev oškodovanke.
Iz določbe sedmega odstavka 364. člena ZKP izhaja, da sodišče navede določno in popolnoma, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov, kar je sodišče v obrazložitvi sodbe tudi storilo in povzemanje dokaznega sklepa v tej zvezi ni potrebno, kot tudi ne naštevanje katere dokaze je izvedlo na glavni obravnavi.
pravdni postopek po predhodnem postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine - nastanek taksne obveznosti - predlog za taksno oprostitev - pravočasnost
Zakon o sodnih taksah v 5. čl. opredeljuje nastanek takse obveznosti in v 2. točki določa, da nastane taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek. V konkretnem primeru je spis prispel k pravdnemu sodišču najkasneje 5.2.2010, torej bi bil predlog tožeče stranke za taksno oprostitev pravočasen, če bi bil podan pred navedenim datumom.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 116. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno varstvo pred odpovedjo – invalid – mnenje komisije za ugotavljanje podlage za odpoved
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožnici, ki je kot invalid uživala posebno varstvo, ni zakonita, ker v času podaje odpovedi tožena stranka ni razpolagala z mnenjem komisije za ugotavljanje podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
plača – znižanje plače – sprememba pogodbe o zaposlitvi
Delodajalec ne more enostransko znižati plače, ampak mora s tem v zvezi doseči soglasje delavca in spremembo pogodbe o zaposlitvi. V nasprotnem primeru znižanje plače ni zakonito in je delavec upravičen do plačila razlike do plače v višini, kot je bila dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi.
Dejanske ugotovitve, da toženec tožnici kot posojilojemalki ni izročil zneska, kot se je to zavezal v izpodbijani posojilni pogodbi, ne nakazujejo na oderuštvo, temveč na nepravilno izpolnitev pogodbe z njegove strani. Ravnanje toženca ne nakazuje na izkoriščanje nezadostne izkušenosti in lahkomiselnosti, temveč na tožničino zmoto pri sklepanju pravnega posla, ki je posledica toženčevega ravnanja, torej na prevaro iz 65. člena ZOR.