nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti - zastaranje - objektivni rok - nastanek škode
Odločbe toženca, s katerimi je bilo tožniku v ponovnem postopku odmerjeno nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu, so v neposredni zvezi z odpravljenimi odločbami v sodnem postopku, saj so bile izdane v ponovnem postopku pri tožencu, ki je tekel po odpravi prvotnih odločb v sodnem postopku. Prvotne odločbe toženca o nadomestilu zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu so tako neustrezne (nezakonite), toženec pa ni z ničemer dokazal, da bi bila odgovornost za izdajo neustreznih odločb na strani tožnika, delodajalca ali druge osebe. Zato je v konkretnem primeru podan dejanski stan, na podlagi katerega ima tožnik odškodninsko terjatev v višini obračunanih zamudnih obresti.
Glede na to, da je bil tožnik na podlagi odločb po sodni odločitvi za nazaj, v obdobju od 1. 4. 1992 do 31. 12. 2004, upravičen do višjega nadomestila plače zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu, kot mu je bil priznan s prvotnimi neustreznimi odločitvami toženca, mu je škoda nastajala z zapadlostjo vsakokratnega mesečnega zneska nadomestila, ki mu je bil v navedenem obdobju izplačan v nižjem znesku, kot bi mu pripadal.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 116. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno varstvo pred odpovedjo – invalid – mnenje komisije za ugotavljanje podlage za odpoved
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožnici, ki je kot invalid uživala posebno varstvo, ni zakonita, ker v času podaje odpovedi tožena stranka ni razpolagala z mnenjem komisije za ugotavljanje podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ker je tožnik sam podal odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka sprejela, tako da mu je na podlagi te odpovedi delovno razmerje prenehalo, njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, reintegracijo in reparacijo ni utemeljen.
narok – preložitev naroka – nezmožnost pristopa na narok – zdravstveni razlog – zdravniško opravičilo
Iz zdravniškega potrdila izhaja, da je toženec zaradi zdravstvenih težav nesposoben za delo, vendar pa navedeni izvid ne izkazuje, da je bil tožencu zaradi nenadne in nepredvidljive bolezni onemogočen prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, ki je bil razpisan več kot tri mesece po izdaji navedenega dokumenta.
odškodnina za neizkoriščeni letni dopust – sporazum – sporazum o prenehanju delovnega razmerja
Sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij, ki je bil sklenjen ob sporazumni razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, zavezuje obe stranki, tožena stranka ga je dolžna izpolniti, tako da izplača dogovorjeni znesek odškodnine za neizkoriščeni letni dopust. Pri tem ni bistveno, ali je bil direktor tožene stranke s številom neizkoriščenih dni letnega dopusta seznanjen in koliko takih dni je imel tožnik, ker obveznost izvira neposredno iz sporazuma. V kolikor bi se tožena stranka hotela obveznosti razbremeniti, bi morala sporazum najprej uspešno izpodbijati pred sodiščem.
Tožnik bi moral tožbo vložiti v roku 30 dni od dneva, ko mu je bila vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri čemer je nebistveno, ali je podpisal, da je odpoved prejel.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – krivdna odgovornost – deljena krivda – varno delo
Delo tožnice, ki je stala na lestvi in na polico v višini približno tri metre zlagala testenine, ne predstavlja nevarne dejavnosti, saj gre za aktivnost, ki ob zagotovitvi vseh predpisanih varnostnih ukrepov ne predstavlja nadpovprečne nevarnosti za ljudi in premoženje.
Ker tožnica nadrejenih ni obvestila o neprimernosti lestve in ker ni zahtevala, da ji sodelavka lestev pridrži, je le delno opustila skrb za lastno varnost in le delno prispevala k škodnemu dogodku, ni pa zaradi tega izključena odgovornost tožene stranke kot delodajalca. Slednja je namreč tista, ki je dolžna dokazati, da je delo organizirala tako, da je bilo poskrbljeno za varnost in zdravje delavcev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – nezmožnost za delo
Neopravičen izostanek z dela je lahko utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delovnega razmerja, vendar le če je delavec delo, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in ki ga odklanja, zmožen opravljati. V nasprotnem primeru, kot je bilo pri tožnici, ki je bila za delo nezmožna tudi v času, ko ni imela odobrenega bolniškega staleža, podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija
Dejstvo, da se je potreba po delu pri toženi stranki spreminjala iz meseca v mesec, ne predstavlja zakonitega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
pisno opozorilo pred odpovedjo – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – sodno varstvo – spor o prenehanju delovnega razmerja – stroški postopka
Spor, v katerem delavec zahteva razveljavitev pisnega opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, je spor v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, v katerem delodajalec sam krije svoje stroške postopka, čeprav je tožba kot nedopustna zavržena.
ZPP člen 105a, 105a/3, 191, 191/1, 191/1-1. ZST člen 16, 16/2.
materialno sosporništvo – navadno sosporništvo – plačilo sodne takse za pritožbo – prepozno plačana sodna taksa za pritožbo
Tožnice so kot soupravičenke iz denacionalizacije materialne sospornice, saj od povzročitelja škode zahtevajo plačilo odškodnine na isti dejanski in pravni podlagi. Materialno sosporništvo je lahko navadno ali enotno. Za vsako od tožnic se lahko izda različna sodba, vsaka od njih pa je v pravdi samostojna stranka. Gre za navadne sospornice, katerih procesna dejanja učinkujejo le zanje.
Rok iz 2. odstavka 204. člena ZDR je materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče dogovorno niti podaljšati niti skrajšati. Tudi odločitev delodajalca po izteku roka, ki ga ima na razpolago za odločitev o pritožbi, zahtevi oziroma ugovoru delavca, delavcu ne odpre novega roka za sodno varstvo. Tako bi moral tožnik po izteku 8 dnevnega roka, v katerem bi morala tožena stranka odločiti o njegovi pritožbi, v nadaljnjih 30 dneh vložiti tožbo, da bi bila ta dopustna.
pravdni postopek po predhodnem postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine - nastanek taksne obveznosti - predlog za taksno oprostitev - pravočasnost
Zakon o sodnih taksah v 5. čl. opredeljuje nastanek takse obveznosti in v 2. točki določa, da nastane taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek. V konkretnem primeru je spis prispel k pravdnemu sodišču najkasneje 5.2.2010, torej bi bil predlog tožeče stranke za taksno oprostitev pravočasen, če bi bil podan pred navedenim datumom.
prisilna poravnava – učinek potrjene prisilne poravnave – učinek za terjatve ločitvenih upnikov - vračunavanje obresti in stroškov
Ker potrjena prisilna poravnava nima pravnega učinka za terjatve ločitvenih upnikov, ki so krite z ločitveno pravico, je sodišče tožeči stranki pravilno priznalo zakonske zamudne obresti od celotne terjatve od začetka postopka prisilne poravnave do poplačila iz posebnega premoženja dolžnika, na katerem je imela ločitveno pravico.
Položaj ločitvenega upnika, ki ni v celoti poplačan, je od tedaj dalje enak položaju drugih dolžnikovih (navadnih) upnikov, to pomeni, da ima tak upnik pod pogoji prisilne poravnave pravico le do plačila terjatve, ki je nastala do začetka postopka prisilne poravnave.
PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0064261
ZPre-1 člen 68, 68/2. ZGD-1 člen 384, 385, 388, 614, 614/1.
izključitev manjšinskih delničarjev po ZGD-1 – primerna denarna odpravnina – izključitev manjšinskih delničarjev po ZPre-1 – nadomestilo, določeno v prevzemni ponudbi – sodni preizkus denarne odpravnine – poprevzemno obdobje – odmera stroškov
Določbo 68. člena Zakona o prevzemih je potrebno razumeti v sklopu sistemske ureditve pravice do iztisnitve manjšinskih delničarjev in sicer tako, da je takšna možnost zagotovljena tudi v družbah, kjer je bil uspešno izveden prevzemni postopek. Načeloma torej veljajo v primerih iztisnitve manjšinskih delničarjev tudi pri tovrstnih družbah vsa pravila določena v ZGD-1. V smislu 1. odstavka 68. člena ZPre-1 ima torej prevzemnik, ki je na podlagi uspešne prevzemne ponudbe pridobil najmanj 90 % delež vseh delnic te družbe z glasovalno pravico pravico uveljavljati izključitev manjšinskih delničarjev pod pogoji, določenimi v ZGD-1. Posebna ureditev velja po ZPre-1 le v tako imenovanem poprevzemnem obdobju, kot je opredeljeno v 2. odstavku 68. člena ZPre-1.
Upoštevaje izjavo tožnika, da se odpoveduje znesku dogovorjene osnovne plače, kolikor ta presega plačo župana, in dejstvo, da je delo opravljal kot poslovodna oseba na podlagi individualne pogodbe o zaposlitvi, njegov tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači nad skladno z izjavo izplačano plačo župana ni utemeljen.
Po določbi 244. člena OZ se odškodnina sorazmerno zmanjša, če za nastalo škodo ali za njeno velikost ali za otežitev dolžnikovega položaja odgovarja tudi upnik. V tem primeru gre za povrnitev škode zaradi kršitve pogodbe, zato soodgovornosti strank ni mogoče deliti na enak način, kot se to opravi pri nepogodbeni odškodninski odgovornosti. Morebitna soodgovornost upnika se upošteva šele po tem, ko je višina odškodnine znana.
Tožena stranka je tekom pravde navajala, da je za kršitev pogodbe odgovorna le tožeča stranka, tak ugovor pa zajema tudi ugovor o deljeni odgovornosti.