Pojma podpis pravni red izrecno ne definira. Iz vsebinske zasnove pravnega reda pa izhaja, da je podpis potrditev pisne izjave volje. Parafe na dnu vsake listinske strani ob hkratnem praznem prostoru, kjer je na koncu pogodbe označeno mesto prodajalca, zato ne ustrezajo pojmu podpisa.
odškodnina za neizkoriščeni letni dopust – sporazum – sporazum o prenehanju delovnega razmerja
Sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij, ki je bil sklenjen ob sporazumni razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, zavezuje obe stranki, tožena stranka ga je dolžna izpolniti, tako da izplača dogovorjeni znesek odškodnine za neizkoriščeni letni dopust. Pri tem ni bistveno, ali je bil direktor tožene stranke s številom neizkoriščenih dni letnega dopusta seznanjen in koliko takih dni je imel tožnik, ker obveznost izvira neposredno iz sporazuma. V kolikor bi se tožena stranka hotela obveznosti razbremeniti, bi morala sporazum najprej uspešno izpodbijati pred sodiščem.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – nezmožnost za delo
Neopravičen izostanek z dela je lahko utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delovnega razmerja, vendar le če je delavec delo, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in ki ga odklanja, zmožen opravljati. V nasprotnem primeru, kot je bilo pri tožnici, ki je bila za delo nezmožna tudi v času, ko ni imela odobrenega bolniškega staleža, podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0067510
ZZZDR člen 51, 51/2. SPZ člen 48, 48/2.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - vložek posebnega premoženja v skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - vlaganja v tujo stvar – z delom pridobljeno premoženje – aktivnosti pri gradnji
Premoženje, ki ga izvenzakonska partnerja z delom pridobita v času trajanja njune zveze, je njuno skupno premoženje. Ob izpolnjenih zakonskih pogojih skupno premoženje nastane na originaren način na podlagi samega zakona. Stvarnopravna zakonodaja v primeru dogovora dopušča pridobitev stvarne pravice z vlaganjem v tujo stvar. Ker sta tožnica in toženec v času gradnje hiše na toženčevem zemljišču živela v izvenzakonski skupnosti, posebna pogodba o skupni gradnji ni bila potrebna.
Zakonska dikcija - z delom pridobljeno premoženje – ne definira samo premoženja, pridobljenega s fizičnim delom in z denarnimi sredstvi, zasluženimi v trajanju zakonske (izvenzakonske) skupnosti. S to zakonsko dikcijo je mišljen tudi skupek opravil in aktivnosti, ki pripeljejo do pridobitve ali ohranitve skupnega premoženja (pribavljanje gradbene dokumentacije, iskanje in izbira izvajalcev...) in tudi delo v gospodinjstvu, ki sicer nima neposrednega finančnega učinka, je pa bistvena sestavina skupnega življenja in zato ravno tako vpliva na ohranitev ali povečanje skupnega premoženja.
ZPP člen 318, 328. ZOdvT člen 12, 36. ZDR člen 184. OZ člen 179.
zamudna sodba – sklep o popravi sodbe – stroški postopka – nesreča pri delu – odškodnina – nepremoženjska škoda
Pri odločanju o stroških postopka je sodišče prve stopnje spregledalo, da je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč. Iz tega razloga je zmotno odločilo, da je dolžna tožena stranka stroške postopka povrniti tožniku in ne nakazati na račun sodišča, te svoje napake pa ni moglo popraviti s sklepom o popravi sodbe.
pisno opozorilo pred odpovedjo – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – sodno varstvo – spor o prenehanju delovnega razmerja – stroški postopka
Spor, v katerem delavec zahteva razveljavitev pisnega opozorila pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, je spor v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, v katerem delodajalec sam krije svoje stroške postopka, čeprav je tožba kot nedopustna zavržena.
prisilna poravnava – učinek potrjene prisilne poravnave – učinek za terjatve ločitvenih upnikov - vračunavanje obresti in stroškov
Ker potrjena prisilna poravnava nima pravnega učinka za terjatve ločitvenih upnikov, ki so krite z ločitveno pravico, je sodišče tožeči stranki pravilno priznalo zakonske zamudne obresti od celotne terjatve od začetka postopka prisilne poravnave do poplačila iz posebnega premoženja dolžnika, na katerem je imela ločitveno pravico.
Položaj ločitvenega upnika, ki ni v celoti poplačan, je od tedaj dalje enak položaju drugih dolžnikovih (navadnih) upnikov, to pomeni, da ima tak upnik pod pogoji prisilne poravnave pravico le do plačila terjatve, ki je nastala do začetka postopka prisilne poravnave.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 135, 150. ZVZD člen 5,6.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – nevarna dejavnost – varno delo
Motorna žaga, s katero se je tožnik poškodoval, je bila v lasti družbe, kateri so bili delavci odstopljeni, in ne tožene stranke. Ker za škodo od opravljanja nevarne dejavnosti z motorno žago lahko odgovarja le njen imetnik, odškodninska odgovornost tožene stranke kot delodajalca tožnika ni podana.
Tožena stranka je pred pričetkom dela pri družbi, kateri je odstopila delavce, zagotovila, da je tožnik opravil izpit iz varstva pri delu za delovno mesto, na katerem je opravljal delo, navedeno delo je pred tem že opravljal pri toženi stranki. Poleg tega je bil tožnik z nevarnostmi pri delu seznanjen, kot tudi s potrebnimi varnostnimi ukrepi, zaradi česar ni podana krivdna odgovornost tožene stranke.
URS člen 14, 15, 26,33,67, 78. SZ člen 17, 75, 97, 129, 129/1-4. ZOR člen 132. OZ člen 111, 111/2, 488, 490. ZZK (1930) far. 2, 22. ODZ par. 432, 433, 434, 438. ZENDMPE člen 3. ZIP člen 251a – 251f. ZPIZ-1 člen 6, 289.
pravica do povračila škode - odgovornost za drugega - odgovornost države za nesprejem pravnega predpisa - zakonodajna funkcija države - odgovornost države za vzpostavitev evidenc na področju stavb in stanovanj - pasivna legitimacija države - pasivna legitimacija skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije ni predstavljala državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, za čigar nepravilno delo bi odgovarjala država, temveč povsem samostojno samoupravno interesno skupnost s statusom pravne osebe s samostojno, z zakonom določeno odškodninsko odgovornostjo v razmerju do tretjih oseb.
Normativna oziroma legislativna protipravnost ravnanja je izkazana le, ko gre za očitno nasprotje z dolžnostjo izdaje predpisa, neposredno izvirajoče iz Direktive Evropskega parlamenta in sveta, Ustave RS, zakona ali odločbe Ustavnega sodišča.
Dokazovanje vzročne zveze je v odškodninskem pravu varstva okolja poseben problem. V konkretnem primeru je škoda na objektu tožeče stranke t.i. zapoznela posledica onesnaževanja. V tovrstnih primerih vztrajanje pri dokazani vzročni zvezi pomeni hkrati zanikanje oškodovančeve pravice do odškodnine. Upoštevaje (nižje) standarde ugotavljanja vzročne zveze v takšnih primerih, je zaključek o obstoju vzročne zveze povsem prepričljiv.
pravica do sodnega varstva – vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje
Po 8.a členu ZVVJTO imajo upravičenci do vračila vlaganj pravico do sodnega varstva po pravilih nepravdnega postopka ne samo v primeru, če državni pravobranilec zavrne zahtevek za vračilo vlaganj, pač pa po 2. odstavku navedenega člena tudi takrat, če državni pravobranilec v predpisanem roku ne pripravi predloga za sklenitev pisne poravnave ali ne odgovori vlagatelju zahtevka, ali je upravičenec po tem zakonu; v tem primeru lahko vlagatelj zahtevka v dveh mesecih po izteku predpisanega roka za pripravo predloga za sklenitev pisne poravnave vloži predlog za rešitev zahtevka pri pristojnem okrajnem sodišču.
domneva umika tožbe – izostanek s poravnalnega naroka – opravičljiv razlog za izostanek z naroka
Ob isti uri in na isti dan sta bili razpisani dve glavni obravnavi med istima strankama, ki objektivno nista mogli biti navzoči na obeh narokih. Navedeno je nedvomno upravičen razlog za izostanek pravdnih strank z enega izmed narokov, pri čemer je potrebno upoštevati tudi bistvo poravnalnega naroka, torej v podani možnosti za sklenitev sodne poravnave med strankama.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068053
ZPP člen 243, 254, 254/1, 254/2, 254/3.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – dokaz z izvedencem – nestrinjanje z izvedenskim mnenjem – nasprotje med izvedenskimi mnenji – presoja izvedenskega mnenja
Ker sodišče ne razpolaga s strokovnim mnenjem, saj je ravno zato določilo izvedenca, tudi ne more samo presojati, katero od različnih strokovnih mnenj je pravilno. Za takšno izbiro sodnik ni strokovno kompetenten, zato mora ugotovljena nasprotja ali nejasnosti razčistiti z zaslišanjem izvedenca ali z drugim izvedencem.
Sodišče je dolžno odpraviti nasprotja v mnenju enega ali več izvedencev, nejasnosti in pomanjkljivosti, zato zaslišanje izvedenca ali določitev drugega izvedenca ni nov dokazni predlog, pač pa takšno ravnanje sledi cilju, da se razčistijo odločilna strokovna vprašanja o istem dejstvu.
V obravnavanem primeru, ko se odloča le še o zahtevku po nasprotni tožbi kot samostojnem tožbenem zahtevku, je potrebno uporabiti določbe ZPP o sporu majhne vrednosti, kjer so pritožbeni razlogi omejeni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062142
ZPP člen 139, 139/5, 243, 337, 337/1. OZ člen 45. ZOR člen 60, 635.
gradbena pogodba – cena na enoto – dodatna dela – dokaz z izvedencem – prisila – grožnja – dovoljene pritožbene novote – dejanski sprejem vloge
S pogodbeno določeno ceno na enoto se izvajalec zavaruje pred rizikom večjega obsega oziroma količine potrebnih del od prvotno predvidenih. Da bi tožeča stranka kot izvajalec del lahko določila predračunsko ponudbeno ceno na enoto, pa mora kot izvajalec predvideti količine in cene materialov, potrebnega dela in stroške gradbene mehanizacije.
Po 5. odstavku 139. člena ZPP se stranka ne more sklicevati na kršitev pravil o vročanju, če kljub kršitvi pisanje sprejme. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel. Ker pa tožeča stranka v pritožbi natančno analizira razloge sodbe, sklicujoč se celo na zapise na določeni strani sodbe, ne more biti dvoma, da je sodbo dejansko prejela.
Sodišče po 243. čl. ZPP izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Lahko pa so v izvedenskem mnenju strokovno ugotovljena dejstva podlaga za sklepanje o obstoju drugih dejstev, ki pa jih mora sodišče, upoštevaje razpoložljivo trditveno in dokazno gradivo, šele ugotoviti. Drugače povedano: ugotovitve iz izvedenskega mnenja so lahko okoliščine, ki v zvezi z drugimi okoliščinami, izhajajočimi iz drugih dokazov, privedejo do sklepanja o obstoju odločilnega dejstva.
ZOdv člen 1, 1/3, 2a, 34a, 34b, 34č. ZPP člen 343, 343/4.
zastopanje družbe – tuj odvetnik
Ker odvetnik M. P. v tem postopku ni izkazal predpostavke vpisa v imenik odvetnikov pri Odvetniški zbornici Slovenije, da bi lahko kot tuj odvetnik zastopal stranke pred sodišči v Republiki Sloveniji, je torej pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.
Posledica kršitve pogodbene obveznosti oziroma neizpolnitve le-te je lahko škoda, v konkretnem primeru bi to bila škoda tožnice, ki je svoj del obveznosti (denarni prispevek h kupnini) izpolnila. Vendar tudi za tak primer velja, da je treba izkazati vse predpostavke civilnega delikta, kar tožnici v obravnavanem primeru ni uspelo.