prisilna poravnava – učinek potrjene prisilne poravnave – učinek za terjatve ločitvenih upnikov - vračunavanje obresti in stroškov
Ker potrjena prisilna poravnava nima pravnega učinka za terjatve ločitvenih upnikov, ki so krite z ločitveno pravico, je sodišče tožeči stranki pravilno priznalo zakonske zamudne obresti od celotne terjatve od začetka postopka prisilne poravnave do poplačila iz posebnega premoženja dolžnika, na katerem je imela ločitveno pravico.
Položaj ločitvenega upnika, ki ni v celoti poplačan, je od tedaj dalje enak položaju drugih dolžnikovih (navadnih) upnikov, to pomeni, da ima tak upnik pod pogoji prisilne poravnave pravico le do plačila terjatve, ki je nastala do začetka postopka prisilne poravnave.
ZPP člen 105a, 105a/3, 191, 191/1, 191/1-1. ZST člen 16, 16/2.
materialno sosporništvo – navadno sosporništvo – plačilo sodne takse za pritožbo – prepozno plačana sodna taksa za pritožbo
Tožnice so kot soupravičenke iz denacionalizacije materialne sospornice, saj od povzročitelja škode zahtevajo plačilo odškodnine na isti dejanski in pravni podlagi. Materialno sosporništvo je lahko navadno ali enotno. Za vsako od tožnic se lahko izda različna sodba, vsaka od njih pa je v pravdi samostojna stranka. Gre za navadne sospornice, katerih procesna dejanja učinkujejo le zanje.
Tožnik bi moral tožbo vložiti v roku 30 dni od dneva, ko mu je bila vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri čemer je nebistveno, ali je podpisal, da je odpoved prejel.
Pooblastitev odvetnika specialista je stvar stranke, ki takega odvetnika najame, zato tega, dodatnega stroškovnega bremena v nobenem primeru ne more prevaliti na nasprotno stranko. Ne glede na to pa za zastopanje v predmetni pravdi po oceni pritožbenega sodišča dodatno (specialistično) znanje niti ni bilo potrebno.
Dejanske ugotovitve, da toženec tožnici kot posojilojemalki ni izročil zneska, kot se je to zavezal v izpodbijani posojilni pogodbi, ne nakazujejo na oderuštvo, temveč na nepravilno izpolnitev pogodbe z njegove strani. Ravnanje toženca ne nakazuje na izkoriščanje nezadostne izkušenosti in lahkomiselnosti, temveč na tožničino zmoto pri sklepanju pravnega posla, ki je posledica toženčevega ravnanja, torej na prevaro iz 65. člena ZOR.
plača – znižanje plače – sprememba pogodbe o zaposlitvi
Delodajalec ne more enostransko znižati plače, ampak mora s tem v zvezi doseči soglasje delavca in spremembo pogodbe o zaposlitvi. V nasprotnem primeru znižanje plače ni zakonito in je delavec upravičen do plačila razlike do plače v višini, kot je bila dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi.
Če podjemnik ne odpravi napake do izteka primernega roka, jo lahko naročnik po lastni izbiri odpravi na njegov račun, ali zniža plačilo, ali odstopi od pogodbe. V primeru uveljavljanja znižanja plačila se plačilo zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako. Dokazno breme glede višine zmanjšanja vrednosti izvršenega dela oziroma znižanja plačila pa je na toženi stranki.
Rok iz 2. odstavka 204. člena ZDR je materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče dogovorno niti podaljšati niti skrajšati. Tudi odločitev delodajalca po izteku roka, ki ga ima na razpolago za odločitev o pritožbi, zahtevi oziroma ugovoru delavca, delavcu ne odpre novega roka za sodno varstvo. Tako bi moral tožnik po izteku 8 dnevnega roka, v katerem bi morala tožena stranka odločiti o njegovi pritožbi, v nadaljnjih 30 dneh vložiti tožbo, da bi bila ta dopustna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068053
ZPP člen 243, 254, 254/1, 254/2, 254/3.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – dokaz z izvedencem – nestrinjanje z izvedenskim mnenjem – nasprotje med izvedenskimi mnenji – presoja izvedenskega mnenja
Ker sodišče ne razpolaga s strokovnim mnenjem, saj je ravno zato določilo izvedenca, tudi ne more samo presojati, katero od različnih strokovnih mnenj je pravilno. Za takšno izbiro sodnik ni strokovno kompetenten, zato mora ugotovljena nasprotja ali nejasnosti razčistiti z zaslišanjem izvedenca ali z drugim izvedencem.
Sodišče je dolžno odpraviti nasprotja v mnenju enega ali več izvedencev, nejasnosti in pomanjkljivosti, zato zaslišanje izvedenca ali določitev drugega izvedenca ni nov dokazni predlog, pač pa takšno ravnanje sledi cilju, da se razčistijo odločilna strokovna vprašanja o istem dejstvu.
Ker laserska korekcija dioptrije ni bila medicinsko indicirana, temveč se je tožnica sama odločila za tovrsten poseg, ki je bil opravljen v tujini, skladno s 7. točko 25. člena POZZ v zvezi s 26. in 23. členom ZZVZZ, ni upravičena do povračila nastalih stroškov zdravljenja v tujini.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 400, 400/1. KZ člen 240, 240/1, 245, 245/1.
osebni stečaj - odpust obveznosti v osebnem stečaju – izbris iz kazenske evidence – pooblastila stečajnega sodišča – vprašanje osebnega statusa – predhodno vprašanje
Dejstvo rehabilitacije stečajnega dolžnika za kazniva dejanja zoper premoženje in gospodarstvo, kar dejansko pomeni izbris obsodbe iz kazenske evidence, sodišče v stečajnem postopku ne more in ne sme ugotavljati drugače kot s pribavo podatkov iz kazenske evidence. Ker izbris obsodbe iz kazenske evidence v pravnem pogledu pomeni, da se obsojenec šteje za neobsojenega oziroma za nekaznovanega, gre torej za vprašanje osebnega statusa z učinki erga omnes, zato mora biti to vprašanje rešeno v posebnem postopku, predpisanem v ZKP. Tega vprašanja kot predhodnega zato ni mogoče rešiti v stečajnem postopku in pritožbena trditev o napačnem stanju v kazenski evidenci Ministrstva za pravosodje, ker bi morala biti sodba že izbrisana, ni upoštevna.
URS člen 14, 15, 26,33,67, 78. SZ člen 17, 75, 97, 129, 129/1-4. ZOR člen 132. OZ člen 111, 111/2, 488, 490. ZZK (1930) far. 2, 22. ODZ par. 432, 433, 434, 438. ZENDMPE člen 3. ZIP člen 251a – 251f. ZPIZ-1 člen 6, 289.
pravica do povračila škode - odgovornost za drugega - odgovornost države za nesprejem pravnega predpisa - zakonodajna funkcija države - odgovornost države za vzpostavitev evidenc na področju stavb in stanovanj - pasivna legitimacija države - pasivna legitimacija skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije ni predstavljala državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, za čigar nepravilno delo bi odgovarjala država, temveč povsem samostojno samoupravno interesno skupnost s statusom pravne osebe s samostojno, z zakonom določeno odškodninsko odgovornostjo v razmerju do tretjih oseb.
Normativna oziroma legislativna protipravnost ravnanja je izkazana le, ko gre za očitno nasprotje z dolžnostjo izdaje predpisa, neposredno izvirajoče iz Direktive Evropskega parlamenta in sveta, Ustave RS, zakona ali odločbe Ustavnega sodišča.
vrnitev v prejšnje stanje – predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje – napaka sodišča pri vročanju
Predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje so zamuda roka ali naroka, zaradi nje prekluzija stranke, ki ne more več opraviti določenega procesnega dejanja in so zato zanjo nastale škodljive posledice in opravičeni razlog za zamudo. Zamuda mora izhajati iz sfere stranke, zato stranka ne more kot razloga za vrnitev v prejšnje stanje uveljavljati napake sodišča v zvezi z vročanjem sodbe, kot je to storila tožeča stranka, ker so strankam za odpravo nezakonitosti v sodnih postopkih na razpolago druga ustrezna pravna sredstva (v obravnavanem primeru torej pritožba zoper sodbo).
Dokazovanje vzročne zveze je v odškodninskem pravu varstva okolja poseben problem. V konkretnem primeru je škoda na objektu tožeče stranke t.i. zapoznela posledica onesnaževanja. V tovrstnih primerih vztrajanje pri dokazani vzročni zvezi pomeni hkrati zanikanje oškodovančeve pravice do odškodnine. Upoštevaje (nižje) standarde ugotavljanja vzročne zveze v takšnih primerih, je zaključek o obstoju vzročne zveze povsem prepričljiv.
postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – sklep o dovolitvi zaznambe vrstnega reda – vpis pravnega dejstva – amortizacija listine
Pravila, ki veljajo za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, se po 7. odstavku 234. člena ZZK-1, na katerega se sklicuje pritožba, res smiselno uporabljajo tudi za postopek vzpostavitve druge listine, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice ali druge stvarne pravice v korist predlagatelja postopka, vendar sklep o dovolitvi zaznambe vrstnega reda po presoji pritožbenega sodišča ni takšna listina. Na podlagi sklepa o dovolitvi zaznambe vrstnega reda ni mogoče doseči vknjižbe lastninske ali druge stvarne pravice, pač pa takšna zaznamba po 1. odstavku 68. člena ZZK-1 zgolj varuje vrstni red pridobitve lastninske pravice. Gre torej za vpis pravnega dejstva in ne pravice.
pravica do sodnega varstva – vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje
Po 8.a členu ZVVJTO imajo upravičenci do vračila vlaganj pravico do sodnega varstva po pravilih nepravdnega postopka ne samo v primeru, če državni pravobranilec zavrne zahtevek za vračilo vlaganj, pač pa po 2. odstavku navedenega člena tudi takrat, če državni pravobranilec v predpisanem roku ne pripravi predloga za sklenitev pisne poravnave ali ne odgovori vlagatelju zahtevka, ali je upravičenec po tem zakonu; v tem primeru lahko vlagatelj zahtevka v dveh mesecih po izteku predpisanega roka za pripravo predloga za sklenitev pisne poravnave vloži predlog za rešitev zahtevka pri pristojnem okrajnem sodišču.
zakonske zamudne obresti – omejitev teka obresti – prepoved ultra alterum tantum
Ker so obresti v danem primeru dosegle glavnico že pred uveljavitvijo OZ-A, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tek obresti omejilo do višine glavnice in tožbeni zahtevek za obresti nad zneskom glavnice zavrnilo
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/2, 427/2-1, 435, 435/4. ZGD-1 člen 58, 58/1, 58/2.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – poslovanje družbe – predložitev letnih poročil – obstoj izbrisnega razloga - izpodbijanje domneve – predložitev dokazov
Ugovor proti sklepu o zaključku postopka izbrisa mora vsebovati opis dejstev, iz katerih izhaja, da obstaja razlog, ki se uveljavlja z ugovorom in dokaze o teh dejstvih. Ker družba dokazov za trditve, da posluje, s čimer bi lahko izpodbila obstoj domneve iz 1. točke 2. odstavka 427. člena ZFPPIPP o obstoju izbrisnega razloga po 1. točki 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP, ni predložila, se odločitev prvostopnega sodišča izkaže kot pravilna.