DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0068002
ZD člen 210, 210/2, 210/2-1, 213, 213/1.
prekinitev zapuščinskega postopka – sporna dejstva – napotitev na pravdo – nujni delež – ugotovitvena tožba – pravni interes
Z napotitvenim sklepom se izkazuje pravni interes za ugotovitveno tožbo, stranka sama pa mora presoditi, katera so relevantna dejstva in jih zatrjevati ter ustrezno oblikovati tožbeni zahtevek.
sklepčnost odškodninske tožbe – trditveno breme – dokazno breme – odškodninska tožba – škoda iz naslova manjvrednosti nepremičnine zaradi posegov tretjega
Tožnica je svojemu trditvenemu bremenu glede vzročne zveze zadostila že s tem, ko je navedla, da je bila zaradi nezakonitih posegov toženca njena nepremičnina manj vredna, zaradi česar je zanjo dosegla nižjo kupnino. V takšnih trditvah je vsebovano tudi dejstvo, da je kupec po nižji ceni kupil nepremičnino le in zgolj zaradi gradbenih posegov tožene stranke.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – neznan na poslovnem naslovu
Registrsko sodišče se je pri odločitvi o izkazanosti izbrisnega razloga iz 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP pravilno oprlo na dejstvo, da se je poštna pošiljka s sklepom o začetku postopka likvidacije naslovljena na družbo vrnila z registrskega naslova z oznako: neznan.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – sprejemanje uradnih pošiljk
Tudi sodna pošiljka, naslovljena na družbo, z naslovom, ki je vpisan v sodni register, je bila vrnjena z oznako „naslovnik neznan“, zato družba z ugovorom ni uspela dokazati, da na poslovnem naslovu, ki je vpisan v sodni register sprejema uradna pisanja, s tem pa ne tudi ovreči ugotovitve, da na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register ne posluje.
domneva umika tožbe – izostanek s poravnalnega naroka – opravičljiv razlog za izostanek z naroka
Ob isti uri in na isti dan sta bili razpisani dve glavni obravnavi med istima strankama, ki objektivno nista mogli biti navzoči na obeh narokih. Navedeno je nedvomno upravičen razlog za izostanek pravdnih strank z enega izmed narokov, pri čemer je potrebno upoštevati tudi bistvo poravnalnega naroka, torej v podani možnosti za sklenitev sodne poravnave med strankama.
Ker laserska korekcija dioptrije ni bila medicinsko indicirana, temveč se je tožnica sama odločila za tovrsten poseg, ki je bil opravljen v tujini, skladno s 7. točko 25. člena POZZ v zvezi s 26. in 23. členom ZZVZZ, ni upravičena do povračila nastalih stroškov zdravljenja v tujini.
neplačilo sodne takse za pritožbo – domneva umika pritožbe - neskrbno ravnanje pri plačilu sodne takse – pravica do sodnega varstva
Ureditev, da se pritožba zaradi neplačila sodne takse šteje za umaknjeno, sodišču preprečuje, da bi meritorno odločalo o zadevi, zato bi pod določenimi pogoji res lahko bila omejena pravica do sodnega varstva. Vendar je takšna ureditev ustavno dopustna in sama po sebi ne pomeni nedopustnega omejevanja dostopa do sodnega varstva pod pogojem, da je tako fizičnim kot pravnim osebam s slabim premoženjskim stanjem zagotovljena možnost taksnih oprostitev.
Novi ZGZ je članom ponudil možnost, da iz članstva GZS izstopijo že s samo uveljavitvijo, ne da je njeno uresničevanje v predhodnih določbah za največ 5 mesecev odložil. Izstopna izjava tožene stranke z dne 25. 06. 2006 je bila zgolj preuranjena, ne pa neveljavna.
Prepoved odtujitve je določena v SZ, vendar SZ nastanek oziroma učinkovanje te prepovedi veže na pravno dejanje sklenitve kupoprodajne pogodbe. Čeprav je določena z zakonom, gre torej za pogodbeno pravico. Posledica pogodbene narave prepovedi odtujitve je zahteva, da morajo biti za njeno vknjižbo izpolnjeni vsi pogoji, ki jih ZZK-1 določa za vknjižbo na podlagi pravnega posla pridobljene pravice. Tako odloča zemljiškoknjižno sodišče o dovolitvi vknjižbe na podlagi listin, ki dokazujejo pravni temelj pridobitve pravice (29. člen ZZK-1). Pri pogodbah mora listina vsebovati tudi overjeno zemljiškoknjižno dovolilo (40. člen ZZK-1).
pogodba o naročilu – mandat – dajanje računa – plačilo stroškov dobave toplotne energije – trditveno breme
Na tožeči stranki je dokazno breme, da navede, kateri od končnih dolžnikov na posameznem naslovu je po vtoževanem računu terjatev plačal, tožena stranka pa je ni prenakazala tožeči stranki, oziroma je to storila prepozno. Šele, ko bi tožeča stranka podala tovrstne trditve, bi bila tožena stranka dolžna predložiti dokazila o prejetih plačilih in šele nato bi izvedenec ekonomske stroke lahko opravil svojo nalogo.
ZFPPIPP člen 442, 443, 443/1. ZFPPIPP-A člen 33, 33/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - pravni naslednik izbrisane družbe - aktivni družbenik - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - nadaljevanje postopka proti družbenikom po izbrisu družbe brez likvidacije
Glede na zgoraj navedene določbe ZFPPIPP je v izpodbijanem sklepu torej napačno stališče sodišča prve stopnje, da je bilo na stani dolžnice, da dokaže, da ni bila aktivna družbenica izbrisane družbe. Glede na navedbe sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu (prvi odstavek na tretji strani) pa pritožbeno sodišče še pripominja, da dolžnica kot manjšinska družbenica ni mogla vplivati na upravljanje in poslovanje izbrisane družbe, saj slednja zaradi velikosti svojega deleža, ki ne predstavlja niti desetino osnovnega kapitala, ni upravičena niti zahtevati sklica skupščine (prvi odstavek 511. člena Zakona o gospodarskih družbah -ZGD-1), na kateri družbeniki sprejemajo sklepe in uresničujejo svoje družbeniške aktivnosti (505. člen ZGD-1). Kot izhaja iz izpiska sodnega registra dolžnica tudi ni bila oseba pooblaščena za zastopanje družbe in tudi ni bila članica organov nadzora družbe, tako da tudi ni bila vključena v poslovodenje družbe in torej ni imela možnosti ne sprejemati, ne vplivati na temeljne (strateške) odločitve družbe (primerjaj sodbo VS RS II Ips 53/2008). Prav tako dolžnica ni imela pogojev za to, da bi podala predlog za začetek stečajnega postopka. Določba prvega odstavka 231. člen ZFPPIPP namreč določa, da je predlog za začetek stečajnega postopka upravičen vložiti: 1. dolžnik, 2. osebno odgovorni družbenik družbe, 3. upnik pod v zakonu določenimi pogoji. Dolžnica ni imela nobenega od naštetih položajev v času, ko je izbrisana družba še poslovala. 2. točka prej navedene določbe namreč velja za primer družbe z neomejeno odgovornostjo (prvi odstavek 76. člen ZGD-1) in komanditne družbe (prvi odstavek 135. člena ZGD-1), saj družbenik družbe z omejeno odgovornostjo (kot je šlo v obravnavanem primeru) v času njenega obstoja ni odgovoren za obveznosti družbe (472. člen ZGD-1).
Vloge, s katero upnik omejuje oziroma umika predlog za izvršbo (oziroma predlaga utesnitev izvršbe), ni utemeljeno šteti kot obrazloženo vlogo v smislu določb ZOdvT, saj ZIZ v 43. členu ne zahteva obrazložitve, zadošča že izjava o omejitvi oziroma umiku predloga ali sporočilo sodišču, da je terjatev delno plačana.
Pravila o vrstnem redu vračunavanja so dispozitivna in se uporabljajo, če se upnik in dolžnik nista drugače dogovorila. Takšen dogovor lahko skleneta bodisi ob nastanku obveznosti, bodisi kasneje, vendar le do takrat, ko dolžnik opravi delno plačilo.
ZIZ člen 15. ZPP člen 116, 116/1, 212, 339, 339/1, 366, 366/1.
vročanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - trditveno in dokazno breme - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Takšnemu postopanju sodišča prve stopnje po mnenju pritožbenega sodišča pritožba utemeljeno očita postopkovno nepravilnost, saj so bile dolžničine navedbe v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje preskope in sodišče prve stopnje pri odločanju o njegovi utemeljenosti ne bi smelo upoštevati dolžničine izpovedbe. Ker jo je, je kršilo določilo 212. člena Zakona o pravdnem postopku, ta kršitev pa je vplivala na pravilnost sklepa, na kar opozarja tudi pritožba (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju). To postopkovno kršitev je zato pritožbeno sodišče saniralo tako, da je upoštevalo zgolj v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zatrjevane trditve, ugotovilo, da te niso bile zadostne v smislu prvega odstavka 116. člena ZPP in odločitev sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je dolžničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, ugovor dolžnice pa kot prepozen zavrglo (3. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sklep o izvršbi je tako pravnomočen in ga bo potrebno v nadaljnjem postopku izvršiti.
ustna pogodba o posredovanju pri nakupu nepremičnine – posredniška pogodba – preklic naročila za posedovanje
Pogodba o posredovanju pri nakupu nepremičnine je veljavna tudi če je sklenjena ustno, saj ZNPosr pomanjkanje pisnosti ne sankcionira, OZ pa pisnosti za posredniške pogodbe ne predvideva. Bistvo posredovanja je, da se posrednik zavezuje, da si bo prizadeval najti in spraviti v stik z naročiteljem osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe, naročitelja pa zavezuje, da mu bo zato dal določeno plačilo, če bo ta pogodba sklenjena.
Tožena stranka kot naročnica v skladu z 840. členom OZ lahko kadarkoli naročilo za posredovanje prekliče, če se temu ni odpovedala, njen preklic pa tudi ni v nasprotju s poštenjem.
Posrednik ima pravico do plačila, tudi če ni bilo dogovorjeno.
ZPP člen 208. ZFPPod člen 35. ZIZ člen 24, 24/3, 24/4, 34, 34/3.
pozivni sklep – rok za dopolnitev vloge – dopolnitev vloge po poteku roka – pravočasnost dopolnitve vloge – upoštevanje procesnega dejanja stranke
Če stranka procesno dejanje opravi sicer po poteku roka za njegovo opravo, vendar preden sodišče o tem odloči oziroma zamudo sankcionira, ni razloga, da sodišče procesnega dejanja stranke ne bi upoštevalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0064263
ZIZ člen 266, 266/1.
spor o pristojnosti – pristojnost za odločitev o predlogu za izdajo začasnih odredb, vloženih pred začetkom spora – krajevna pristojnost v postopku zavarovanja z začasno odredbo
Sporazum o krajevni pristojnosti v postopku zavarovanja, ko tožba še ni vložena, ni mogoč.
Predpisi glede zakonite (in pogodbene) predkupne pravice določajo, da mora predkupni upravičenec zahtevati le, razveljavitev pogodbe (in sklenitev nove pogodbe pod istimi pogoji), ne terjajo pa, da postavi dodatne zahtevke za razveljavitev razpolagalnega pravnega posla (zemljiškoknjižnega dovolila) in (kot je izhajalo iz ZOR) za razveljavitev samega prenosa lastninske pravice (vknjižbe).
denarna terjatev - ugovor tretjega - verjetnost pravice tretjega
V primeru, kakršen je tudi obravnavani, ko tretji izkazanega bremena ne zmore, je njegov ugovor neutemeljen. Čim pa je neutemeljen, je povsem irelevantno, da mu upnik ne nasprotuje in so drugačne pritožbene navedbe zmotne. Upnikova dispozicija, ki mu je dana po prvem odstavku 65. člena ZIZ, je primarno omejena z določilom prvega odstavka 64. člena ZIZ, zato je sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno, ko pri odločanju o utemeljenosti ugovora tretjega izjave upnika ni upoštevalo.