napotitev na pravdo – prekinitev postopka – manj verjetna pravica – več oporok
Sodišče je pravilno štelo za manj verjetno pravico tistih udeležencev postopka, ki niso zajeti v oporoki z dne 22.11.2009. Ta je od vseh štirih oporok najnovejša, zato je treba šteti, da je z njo oporočiteljica molče preklicala prejšnje.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – udeleženci postopka izbrisa – sklep o obstoju izbrisnega razloga – upnik družbe
Glede na 2. odst. 439. člena ZFPPIPP, ki določa, da lahko le udeleženec postopka vloži pritožbo proti sklepu o obstoju izbrisnega razloga, pritožba upnika ni dovoljena, saj upnik ni postal udeleženec tega postopka.
plačilni nalog – nepravilna referenca – napaka sodišča – napaka na plačilnem nalogu – zamuda s plačilom
Tožeča stranka je izkazala, da plačilni nalog ni vseboval pravilnih podatkov glede reference, na katero bi se morala tožeča stranka pri nakazilu sklicevati, zaradi česar dolžnega zneska ni uspela pravočasno nakazati. Iz plačilnega naloga izhaja, da je kot referenca določena številka 408, kar pa ni dovolj, saj mora pred to številko nakazovalec navesti še številko 00, da je mogoče transakcijo dejansko izvesti.
Glede na stroge posledice nepravočasnega plačila sodne takse, so sodišča prve stopnje dolžna v plačilnih nalogih, s katerimi pozivajo stranke na plačilo sodne takse, navesti pravilne podatke, na podlagi katerih bo možno opraviti plačilo.
Po določbi 1. odst. 30. člena ZPP so za sojenje v premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR pristojna Okrajna sodišča. V predmetni zadevi pa gre prav za takšen spor.
ZGD-1 člen 3, 3/3, 3/3-2, 12, 13, 21, 21/1. ZZ člen 13, 14, 15. ZSReg člen 30, 30/2.
firma – firma zavoda – že obstoječa firma gospodarske družbe – dodatne sestavine – načelo izključnosti – zaščita firme
Napačno je stališče, da zgolj glede na različno materialnopravno podlago, ki ureja pravno organizacijske oblike gospodarske družbe in zavoda je dopustno, da uporabljata gospodarska družba in zavod enake sestavine v svojem nazivu.
Določba 13. člena ZGD-1 kot rečeno določa, da sestavine firme ne smejo biti take, da spravljajo ali utegnejo spraviti v zmoto glede vrste ali obsega poslovanja, ali da bi utegnilo priti do zamenjave s firmo ali znakom razlikovanja druge osebe ali bi kršile pravice drugih oseb. Pri tem so kot druge osebe mišljeni različni subjekti, tudi zavodi in ne le gospodarske družbe.
ZKP člen 59, 59/3, 73, 128, 128/3, 144, 295, 296. ZTP člen 3, 5, 6, 10, 13.
pregled in prepisovanje kazenskih spisov – tajnost podatkov
V kolikor je kazenski spis označen s stopnjo tajnosti, to ni razlog, da se ob izkazanem upravičenem interesu ne bi smelo dovoliti vpogleda v spis. Potrebno je oceniti, na podlagi vsebine tajnosti podatkov, ali bi pregled in prepis spisa ogrožal varnost države oz. njeno obrambo in to v povezavi z upravičencem, da vpogleda v spis. V primeru izključitve javnosti z glavne obravnave pa je potrebno ocenjevati, zakaj je javnost izključena.
URS člen 22, 23. ZPP člen 7, 212, 214, 285, 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
spor majhne vrednosti – materialno procesno vodstvo – trditveno in dokazno breme – substanciranje dokaznega predloga – dopolnitev tožbe – sodba presenečenja – pravočasno grajanje procesnih napak – zavrnitev dokaznega predloga – delitev stroškov med etažnimi lastniki – upravnik
Sodišče prve stopnje je tožečo stranko s sklepom pravilno pozvalo na dopolnitev tožbe. Tožeča stranka je bila dolžna navesti odločilna dejstva, na katera opira svoj zahtevek glede glavne terjatve, torej kaj predstavlja vtoževani znesek, da opredeli postavke po vrsti in višini in odločilna dejstva glede stranskih terjatev. Po prvem pozivu sodišča na dopolnitev tožbe, dodaten poziv na naroku ni bil potreben.
Trditvena podlaga je okvir spora, brez katerega nasprotna stranka nima možnosti kvalitetne obrambe, sodišče pa nima podlage za izpeljavo dokaznega postopka. Če stranka ne ponudi ustrezne trditvene podlage, je kakršnokoli izvajanje dokazov odveč, naj gre za listinske dokaze ali za zaslišanje prič.
Zgolj opisno naštevanje stroškov (ogrevanje, ...), ki naj bi jih toženka dolgovala, ne predstavlja pojasnila delitve stroškov med etažnimi lastniki.
vknjižba lastninske pravice – ugovor – prizadetost pravnega interesa - priglasitev udeležbe v postopku
Sodišče v zemljiškoknjižnem postopku obravnava tudi ugovor osebe iz 4. točke 132. člena ZZK-1, ki do izdaje sklepa o vpisu sicer ni priglasila udeležbe, in ji sklep o dovolitvi vpisa ni bil vročen, vendar je ugovor vložila v odprtem roku za udeleženca, ki mu je bil sklep najkasneje vročen. V tem roku vloženega ugovora takšne osebe ne more zavreči samo iz razloga, ker do izdaje sklepa o vpisu ni priglasila udeležbe.
V pravdi se je izkazalo, da tožnica na račun obresti in izvršilnih stroškov od skupaj 145,00 EUR utemeljeno terja le 83,08 EUR, kar pomeni, da je bil tožničin uspeh v pravdnem postopku, ki je sledil izvršbi, 57,3 %, torej celo višji od tistega, ki ga je sodišče upoštevalo v izpodbijani sodbi. To pomeni, da toženec do povračila višjih od že prisojenih nadaljnjih pravdnih stroškov ni upravičen.
Dolžnikovo izpolnitveno ravnanje - dolžnost je v obravnavanem primeru v dopustitvi in omogočitvi upnici priključitev na sistem centralnega ogrevanja njene stanovanjske enote. Da dolžnik ravna v nasprotju z izpolnitvenim ravnanjem, ki mu je naloženo po sklepu o izvršbi in od njega zahteva pasivnost, je sodišče prve stopnje v postopku zanesljivo ugotovilo in te ugotovitve pritožba ne uspe omajati.
stroški postopka – nepravočasen umik tožbe – nepravočasen delni umik predloga za izvršbo – prepozen odgovor na pritožbo – spor majhne vrednosti
Pri presoji zahtevka tožene stranke za povrnitev stroškov je odločilno, ali je tožeča stranka predlog za izvršbo delno umaknila takoj, ko je tožena stranka delno izpolnila zahtevek in ali je morebiten kasnejši umik toženi stranki povzročil stroške, ki jih je mogoče pripisati takšnemu ravnanju.
ZNP člen 37. SPZ člen 37, 88, 89, 89/3. ZPP člen 196, 339, 350, 350/2, 365, 365-3. ZZK-1 člen 3.
postopek določitve nujne poti - določitev nujne poti - restriktiven pristop - omejitev lastninske pravice - nesorazmernost stroškov ureditve poti po lastnem zemljišču - obseg nujne poti - višina nadomestila
V postopku bo zato potrebno ugotoviti, kaj zanje realno predstavlja, če bi si pot zgradili izključno po svojem zemljišču do parc. št. 591/3 k.o. S.. Šele to notranje razmerje (ureditev lastne poti v primerjavi z vrednostjo nepremičnine, do katere naj bi nujna pot potekala) bo namreč pravi pokazatelj nesorazmernosti stroškov ureditve poti po lastnem zemljišču oziroma potrebnosti posega na tuje zemljišče.
kolektivni delovni spor – spor o zakonitosti stavke – začasna odredba – ugotovitvena sodba
Sodišče prve stopnje bi odločitev o predlogu v sporu o zakonitosti stavke sprejelo z ugotovitveno sodbo, ki ni izvršljiva (saj se ne glasi na izpolnitev obveznosti – na dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev). To pa pomeni, da zavarovanje z začasno odredbo ne more priti v poštev, za izdajo začasne odredbe ni izpolnjen že temeljni predpogoj, ki mora biti podan tako za zavarovanje denarne kot nedenarne terjatve, to je verjetna izkazanost terjatve. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje predlog za izdajo začasne odredbe, da se prepove začetek oziroma organizacija stavke, ki je bila napovedana, utemeljeno zavrnilo.
oprostitev plačila sodnih taks – predložitev dokazil o premoženjskem stanju
Tožnica dokazil ni predložila niti potem, ko je bila posebej pozvana k ustrezni dopolnitvi predloga in opozorjena na pravne posledice. Sodišče prve stopnje je zato predlog utemeljeno zavrglo, saj njegovo vsebinsko obravnavanje brez predpisanih dokazil ni mogoče.
najemna pogodba za športni park - odpoved pogodbe - predmet najema - sodna odpoved pogodbe
Četudi se predmet najema (športni park) šteje kot poslovni prostor skladno z 2. čl. ZPSPP, je bila v obravnavanem primeru najemna pogodba odpovedana sodno, ker ima vročitev tožbe najemniku (toženi stranki) značaj sodne odpovedi.
Stroški, ki upniku nastanejo zato, ker je predlagal odlog izvršbe, niso stroški, ki bi bili potrebni za izvršbo, ker le takšne stroške mora dolžnik povrniti upniku (5. odst. 38. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju).
Končni obračun predstavlja poravnavo med strankama. Z njim pogodbeni stranki uredita vsa odprta in sporna razmerja ter dokončno določita (vse) medsebojne pravice in obveznosti iz pogodbe.
pravica do popravka – pogoji za objavo popravka – prizadetost pravice ali interesa
Trditve, da tožnica ravna v nasprotju z zakonom, so nedvomno takšne navedbe, da so prizadele tožničin interes oziroma pravico.
To, ali je novinar presegel „svoja pooblastila“ ali ne, za odločitev o tožbenem zahtevku na objavo popravka ni bistveno. Pravica do popravka ne predstavlja civilnopravne sankcije ali kazni za protipravno – napačno ravnanje novinarja. Je le način, na katerega lahko vsakdo s sredstvi medijskega prava brani svoje pravice in interese z učinkovitim sodelovanjem v javni razpravi.
nastanek taksne obveznosti – pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse – narava plačilnega naloga – sklep o odmeri takse
Sodna praksa je o tem, kdaj je potrebno vložiti predlog za oprostitev plačila sodnih taks, enotna in obstaja le ena drugačna odločba, ki stoji na stališču, da je predlog za oprostitev plačila sodne takse, možno vložiti še v ugovornem roku zoper plačilni nalog. Pritožbeno sodišče tej odločbi ne sledi, temveč do te odločbe uveljavljeni sodni praksi, ki je skladna tudi z ZST.
Plačilni nalog ni odločba o odmeri sodne takse, saj določa zgolj način izpolnitve taksne obveznosti. Šele sklep o ugovoru zoper plačilni nalog je dejansko odločba o odmeri sodne takse.