izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izpodbita domneva izbrisnega razloga – sprejemanje uradnih pošiljk na poslovnem naslovu
Dolžnik je s pritožbo uspel izpodbiti domnevo izbrisnega razloga s tem, da je trdil, da je na naslovu vpisan v sodni register znan; da pa mu je bil sklep o začetku postopka izbrisa kot tudi izpodbijani sklep osebno vročen na tem naslovu, izhaja iz podpisanih vročilnic v spisu.
Nadomestni (komplementarni) prevzem nepremičnine po 5. odstavku 19. člena ZVKSES ni le pravica prodajalca, ki želi izpolniti svojo pogodbeno obveznost proti kupcu, ki takšno pravilno izpolnitev neutemeljeno zavrača, ampak celo njegova obveznost, če želi zavarovati svoj pravni položaj in preprečiti nastop negativnih pravnih posledic, npr. nastop zamude in s tem tek pogodbene kazni.
izločitvena pravica in prijava - preizkus terjatve - meje preizkusa terjatve - pravni interes za pritožbo
Pravni interes za pritožbo ima tisti, čigar pravni položaj bi se z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljšal. Meje njegove pritožbene pravovarstvene potrebe pa so njegovi zahtevki in predlogi, kot jih je postavil pred sodiščem prve stopnje.
Ker upnika zahtevata s pritožbo nekaj, kar ni bilo predmet njune prijave terjatve, njuni pritožbi nista dovoljeni.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – dokaz o lastništvu objekta – nepredložitev dokaza o lastništvu objekta
Po določbi 2. odstavka 433. člena ZFPPIPP mora upravičeni predlagatelj predlogu za izbris priložiti dokaz, da je lastnik objekta iz 1. odstavka tega člena. Ker zakon izrecno nalaga predlagatelju, da predlogu priloži takšen dokaz, so neutemeljene navedbe pritožnika, da bi sodišče takšne podatke, torej podatke o lastništvu, lahko pridobilo samo.
vročanje – fikcija vročitve – rok – potek pritožbenega roka – začetek teka roka za pritožb pri vročanju na podlagi fikcije
Iz povratnice v spisu je razvidno, da je vročevalec dne 20. 1. 2010 v hišnem predalčniku pustil obvestilo. Ker dolžnica pisanja ni dvignila v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, to je 5. 2. 2010. Petnajstdnevni rok za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje je potekel 20. 2. 2010.
URS člen 22, 23. ZPP člen 7, 212, 214, 285, 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
spor majhne vrednosti – materialno procesno vodstvo – trditveno in dokazno breme – substanciranje dokaznega predloga – dopolnitev tožbe – sodba presenečenja – pravočasno grajanje procesnih napak – zavrnitev dokaznega predloga – delitev stroškov med etažnimi lastniki – upravnik
Sodišče prve stopnje je tožečo stranko s sklepom pravilno pozvalo na dopolnitev tožbe. Tožeča stranka je bila dolžna navesti odločilna dejstva, na katera opira svoj zahtevek glede glavne terjatve, torej kaj predstavlja vtoževani znesek, da opredeli postavke po vrsti in višini in odločilna dejstva glede stranskih terjatev. Po prvem pozivu sodišča na dopolnitev tožbe, dodaten poziv na naroku ni bil potreben.
Trditvena podlaga je okvir spora, brez katerega nasprotna stranka nima možnosti kvalitetne obrambe, sodišče pa nima podlage za izpeljavo dokaznega postopka. Če stranka ne ponudi ustrezne trditvene podlage, je kakršnokoli izvajanje dokazov odveč, naj gre za listinske dokaze ali za zaslišanje prič.
Zgolj opisno naštevanje stroškov (ogrevanje, ...), ki naj bi jih toženka dolgovala, ne predstavlja pojasnila delitve stroškov med etažnimi lastniki.
vknjižba lastninske pravice – ugovor – prizadetost pravnega interesa - priglasitev udeležbe v postopku
Sodišče v zemljiškoknjižnem postopku obravnava tudi ugovor osebe iz 4. točke 132. člena ZZK-1, ki do izdaje sklepa o vpisu sicer ni priglasila udeležbe, in ji sklep o dovolitvi vpisa ni bil vročen, vendar je ugovor vložila v odprtem roku za udeleženca, ki mu je bil sklep najkasneje vročen. V tem roku vloženega ugovora takšne osebe ne more zavreči samo iz razloga, ker do izdaje sklepa o vpisu ni priglasila udeležbe.
ZKP člen 59, 59/3, 73, 128, 128/3, 144, 295, 296. ZTP člen 3, 5, 6, 10, 13.
pregled in prepisovanje kazenskih spisov – tajnost podatkov
V kolikor je kazenski spis označen s stopnjo tajnosti, to ni razlog, da se ob izkazanem upravičenem interesu ne bi smelo dovoliti vpogleda v spis. Potrebno je oceniti, na podlagi vsebine tajnosti podatkov, ali bi pregled in prepis spisa ogrožal varnost države oz. njeno obrambo in to v povezavi z upravičencem, da vpogleda v spis. V primeru izključitve javnosti z glavne obravnave pa je potrebno ocenjevati, zakaj je javnost izključena.
kolektivni delovni spor – spor o zakonitosti stavke – začasna odredba – ugotovitvena sodba
Sodišče prve stopnje bi odločitev o predlogu v sporu o zakonitosti stavke sprejelo z ugotovitveno sodbo, ki ni izvršljiva (saj se ne glasi na izpolnitev obveznosti – na dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev). To pa pomeni, da zavarovanje z začasno odredbo ne more priti v poštev, za izdajo začasne odredbe ni izpolnjen že temeljni predpogoj, ki mora biti podan tako za zavarovanje denarne kot nedenarne terjatve, to je verjetna izkazanost terjatve. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje predlog za izdajo začasne odredbe, da se prepove začetek oziroma organizacija stavke, ki je bila napovedana, utemeljeno zavrnilo.
ZNP člen 37. SPZ člen 37, 88, 89, 89/3. ZPP člen 196, 339, 350, 350/2, 365, 365-3. ZZK-1 člen 3.
postopek določitve nujne poti - določitev nujne poti - restriktiven pristop - omejitev lastninske pravice - nesorazmernost stroškov ureditve poti po lastnem zemljišču - obseg nujne poti - višina nadomestila
V postopku bo zato potrebno ugotoviti, kaj zanje realno predstavlja, če bi si pot zgradili izključno po svojem zemljišču do parc. št. 591/3 k.o. S.. Šele to notranje razmerje (ureditev lastne poti v primerjavi z vrednostjo nepremičnine, do katere naj bi nujna pot potekala) bo namreč pravi pokazatelj nesorazmernosti stroškov ureditve poti po lastnem zemljišču oziroma potrebnosti posega na tuje zemljišče.
oprostitev plačila sodnih taks – predložitev dokazil o premoženjskem stanju
Tožnica dokazil ni predložila niti potem, ko je bila posebej pozvana k ustrezni dopolnitvi predloga in opozorjena na pravne posledice. Sodišče prve stopnje je zato predlog utemeljeno zavrglo, saj njegovo vsebinsko obravnavanje brez predpisanih dokazil ni mogoče.
stroški postopka – nepravočasen umik tožbe – nepravočasen delni umik predloga za izvršbo – prepozen odgovor na pritožbo – spor majhne vrednosti
Pri presoji zahtevka tožene stranke za povrnitev stroškov je odločilno, ali je tožeča stranka predlog za izvršbo delno umaknila takoj, ko je tožena stranka delno izpolnila zahtevek in ali je morebiten kasnejši umik toženi stranki povzročil stroške, ki jih je mogoče pripisati takšnemu ravnanju.
V pravdi se je izkazalo, da tožnica na račun obresti in izvršilnih stroškov od skupaj 145,00 EUR utemeljeno terja le 83,08 EUR, kar pomeni, da je bil tožničin uspeh v pravdnem postopku, ki je sledil izvršbi, 57,3 %, torej celo višji od tistega, ki ga je sodišče upoštevalo v izpodbijani sodbi. To pomeni, da toženec do povračila višjih od že prisojenih nadaljnjih pravdnih stroškov ni upravičen.
Dolžnikovo izpolnitveno ravnanje - dolžnost je v obravnavanem primeru v dopustitvi in omogočitvi upnici priključitev na sistem centralnega ogrevanja njene stanovanjske enote. Da dolžnik ravna v nasprotju z izpolnitvenim ravnanjem, ki mu je naloženo po sklepu o izvršbi in od njega zahteva pasivnost, je sodišče prve stopnje v postopku zanesljivo ugotovilo in te ugotovitve pritožba ne uspe omajati.
pravica do popravka – pogoji za objavo popravka – prizadetost pravice ali interesa
Trditve, da tožnica ravna v nasprotju z zakonom, so nedvomno takšne navedbe, da so prizadele tožničin interes oziroma pravico.
To, ali je novinar presegel „svoja pooblastila“ ali ne, za odločitev o tožbenem zahtevku na objavo popravka ni bistveno. Pravica do popravka ne predstavlja civilnopravne sankcije ali kazni za protipravno – napačno ravnanje novinarja. Je le način, na katerega lahko vsakdo s sredstvi medijskega prava brani svoje pravice in interese z učinkovitim sodelovanjem v javni razpravi.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0002711
ZP-1 člen 47, 143, 143/1-1, 143/2, 144, 144/1, 145, 145/1, 145/2. ZVCP-1 člen 238, 238a, 238a/2.
stroški postopka o prekršku – stroški hrambe zaseženega vozila – pravnomočnost sodbe o prekršku – stroški izvršitve sodbe – zaseg motornega vozila
Stroški hrambe zaseženega vozila, ki so nastali po pravnomočnosti sodbe o prekršku, ko je postopek o prekršku končan, do oddaje le-tega v uničenje, niso stroški postopka o prekršku, temveč stroški postopka izvršitve sodbe, ki jih ni mogoče naložiti v plačilo obdolžencu.
ZKP člen 371, 371/1-3, 383, 383/1-1, 387, 442, 442/1.
vabilo obdolžencu - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca - pritožba v korist soobdolženca
Glavno obravnavo, ki se vodi po določilih ZKP o skrajšanem postopku, je mogoče opraviti, če so na njej navzoče osebe, katerih navzočnost je na njej obvezna, tudi obdolženec. Izjema od tega je določena v I. odst. 442. čl. ZKP, kjer je kot prvi pogoj (ob preostalih) določeno, da mora biti obdolženi, kateri se je ne udeleži, nanjo v redu povabljen. Obdolženi, kateri se je pritožil, na zadnjo obravnavo ni bil vabljen. Sodišče se je zadovoljilo z obljubo njegovega zagovornika na prejšnji obravnavi,da bo o obravnavi „obvestil svojo stranko“. Takšnega vabljenja obdolženca ZKP ne pozna, zato ni bilo pogojev za njegovo sojenje v nenavzočnosti. To pa velja tudi za drugega obdolženca, kateri tudi ni bil vabljen. Ta se ni pritožil. Sta pa zadevi vodeni proti obema medsebojno povezani, zato je bilo potrebno z uporabo določil čl. 387 ZKP sodbo razveljaviti tudi zanj.
Stroški, ki upniku nastanejo zato, ker je predlagal odlog izvršbe, niso stroški, ki bi bili potrebni za izvršbo, ker le takšne stroške mora dolžnik povrniti upniku (5. odst. 38. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju).
Status voznika začetnika je povezan s pridobitvijo katere od kategorij A2, A ali B, kar pomeni, da če oseba „izčrpa“ ta status pri kategoriji A, ni več voznik začetnik, če pozneje pridobi kategorijo B.