prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve – nujni postopek – ugotavljanje pogojev za prisilno hospitalizacijo – konkretnost ugotovitev
Posplošene ugotovitve motnje volje, čustvovanja in motnje mišljenja pri udeležencu še ne potrjujejo suma shizofrenske psihoze, predvsem pa niso bile prepričljivo ugotovljene okoliščine, da bi udeleženec ogrožal svoje zdravje ali zdravje drugih, ali da bi povzročal hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim.
Če je oseba že odpuščena iz psihiatrične bolnišnice oz. poteka pritožbeno obravnavanje v času, ko je že potekel rok za zadržanje osebe, se postopek ustavi.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0002711
ZP-1 člen 47, 143, 143/1-1, 143/2, 144, 144/1, 145, 145/1, 145/2. ZVCP-1 člen 238, 238a, 238a/2.
stroški postopka o prekršku – stroški hrambe zaseženega vozila – pravnomočnost sodbe o prekršku – stroški izvršitve sodbe – zaseg motornega vozila
Stroški hrambe zaseženega vozila, ki so nastali po pravnomočnosti sodbe o prekršku, ko je postopek o prekršku končan, do oddaje le-tega v uničenje, niso stroški postopka o prekršku, temveč stroški postopka izvršitve sodbe, ki jih ni mogoče naložiti v plačilo obdolžencu.
ZKP člen 371, 371/1-3, 383, 383/1-1, 387, 442, 442/1.
vabilo obdolžencu - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca - pritožba v korist soobdolženca
Glavno obravnavo, ki se vodi po določilih ZKP o skrajšanem postopku, je mogoče opraviti, če so na njej navzoče osebe, katerih navzočnost je na njej obvezna, tudi obdolženec. Izjema od tega je določena v I. odst. 442. čl. ZKP, kjer je kot prvi pogoj (ob preostalih) določeno, da mora biti obdolženi, kateri se je ne udeleži, nanjo v redu povabljen. Obdolženi, kateri se je pritožil, na zadnjo obravnavo ni bil vabljen. Sodišče se je zadovoljilo z obljubo njegovega zagovornika na prejšnji obravnavi,da bo o obravnavi „obvestil svojo stranko“. Takšnega vabljenja obdolženca ZKP ne pozna, zato ni bilo pogojev za njegovo sojenje v nenavzočnosti. To pa velja tudi za drugega obdolženca, kateri tudi ni bil vabljen. Ta se ni pritožil. Sta pa zadevi vodeni proti obema medsebojno povezani, zato je bilo potrebno z uporabo določil čl. 387 ZKP sodbo razveljaviti tudi zanj.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0004824
OZ člen 468. ZPP člen 215, 319.
kršitev prodajne pogodbe - napaka na dostavljenem blagu - pobotni ugovor - pravilo o dokaznem bremenu
Ob dejstvu, da je direktor tožene stranke S.O. zatrjeval, da je naročil beton znamke 30, delavec tožeče stranke v betonarni J.P. pa, da je tožena stranka naročila beton znamke 20, je sodišče prve stopnje na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP), utemeljeno zaključilo, da tožena stranka ni dokazala, da je dala kakšno drugo naročilo betona od tistega, ki ji je bil prepeljan.
nastanek taksne obveznosti – pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse – narava plačilnega naloga – sklep o odmeri takse
Sodna praksa je o tem, kdaj je potrebno vložiti predlog za oprostitev plačila sodnih taks, enotna in obstaja le ena drugačna odločba, ki stoji na stališču, da je predlog za oprostitev plačila sodne takse, možno vložiti še v ugovornem roku zoper plačilni nalog. Pritožbeno sodišče tej odločbi ne sledi, temveč do te odločbe uveljavljeni sodni praksi, ki je skladna tudi z ZST.
Plačilni nalog ni odločba o odmeri sodne takse, saj določa zgolj način izpolnitve taksne obveznosti. Šele sklep o ugovoru zoper plačilni nalog je dejansko odločba o odmeri sodne takse.
zastaranje odškodninske terjatve - škodljive emisije - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - začetek teka zastaralnega roka
Odškodninske terjatve za škodo, ki zaradi učinkovanja škodljivih emisij stalno nastajajo, prav tako zastarajo in ZOR za takšne odškodninske terjatve ne predvideva izjem. Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo začetek teka zastaralnega roka, odkar so bile emisije v nespremenjenem obsegu tožnikoma znane.
Ker je bila obveznost toženca glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu, za čas trajanja pripravništva in za ustrezno delovno mesto, določena v pogodbi o zaposlitvi, toženec pa je po opravljenem državnem pravniškem izpitu sklenitev pogodbe o zaposlitvi zavrnil, je dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka neto plač, prejetih v času pripravništva.
Ob tem, ko je bila tehnična rešitev po načrtih tožeče stranke že realizirana z izdelavo prototipa naprave, ki je vsebovala rešitev tega tehničnega problema, je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi se sodišče moralo ukvarjati z vprašanjem, ali so tisti, ki so bili s to rešitvijo seznanjeni, razumeli novoto izuma. Iz neizpodbitih dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča tako izhaja, da je bilo s tehnično rešitvijo tožnika pred vložitvijo patentne prijave seznanjeno nedoločeno število oseb, ki so sodelovale pri izdelavi prototipa prve naprave. S tem pa je izpolnjen objektivni element iz 2. odst. 12. člena ZIL-1.
Identiteta tožbenega zahtevka je določena s tožbenim predlogom in dejansko podlago tožbenega zahtevka.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062160
ZASP člen 130, 130/1, 159, 159/1, 159/3, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. ZPP člen 311, 318, 318/4. OZ člen 198.
zamudna sodba – javno priobčevanje fonogramov – neodpravljiva nesklepčnost tožbenega zahtevka - dolžnost bodočega mesečnega poročanja o obsegu javnih priobčitev fonogramov – neupravičena pridobitev koristi
Dolžnost obveščanja je predpisana zaradi nadzora nad eksploatacijo avtorskih del ter uresničevanja materialnih avtorskih upravičenj. Opustitev te dolžnosti obveščanja je določena kot prekršek, ki se sankcionira z denarno globo.
Zakonska določba 2. tč. 1. odst. 185. člena ZASP tožeči stranki ne daje pravice, da bi od tožene stranke lahko v postopku pred sodiščem zahtevala izpolnitev z zakonom naložene dolžnosti uporabnikov varovanih del. V primeru, da uporabniki ne ravnajo v skladu z določilom 4. odstavkom 159. člena ZASP, se v okviru inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb ZASP te osebe lahko kaznujejo s predpisano globo za prekršek. Pri kršitvi te dolžnosti torej ne gre za kršitev civilne pravice tožeče stranke, katere izpolnitev bi lahko uveljavljala v sodnem postopku.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-1, 81/2-2, 82. ZPP člen 11, 11/1, 95, 95/1, 95/1-4, 115, 115/1. ZDSS-1 člen 61, 62. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 234, 244.
začasna nezmožnost za delo – invalid – presoja odločitve osebnega zdravnika
Začasna zadržanost od dela se ugotavlja glede na delo, ki je oziroma bi moralo biti zavarovancu zagotovljeno po dokončni in izvršljivi odločbi o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja.
Če izbrani osebni zdravnik zaradi drugih zdravstvenih razlogov ali zaradi istih zdravstvenih razlogov po tem, ko je že poteklo 30 dni od izdaje odločbe zdravstvene komisije, ne ugotovi začasne nezmožnosti za delo, lahko zavarovanec v roku treh delovnih dni od dneva, ko je bil z oceno izbranega osebnega zdravnika seznanjen, zahteva odločitev imenovanega zdravnika.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – prepoved konkurence – zloraba bolniškega staleža
Odsotnosti z dela zaradi bolezni pomeni, da delavec iz zdravstvenih razlogov ni sposoben opravljati dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ne pa nujno tudi, da ne more opravljati česa drugega, kar sicer obi
čajno opravlja poleg dela. Navodil zdravnika se mora držati, da bo zdravljenje čim krajše, vzdržati se mora vseh ravnanj, ki bi lahko vplivala na podaljševanje zdravljenja oziroma poslabšanja zdravstvenega stanja. Navedeno pa ne pomeni, da ne sme izvrševati niti tistih običajnih vsakodnevnih opravil, ki jih sicer lahko opravlja poleg svojega dela pri delodajalcu. Iz tega razloga tudi krajše potovanje v drug kraj, kakršno se je tožnici očitalo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če ne vpliva na podaljševanje zdravljenja oziroma poslabšanja zdravstvenega stanja in s tem na delovno zmožnost, ne predstavlja utemeljenega razloga za odpoved, ne glede na to, ali delavec formalno krši navodila imenovanega zdravnika.
Kljub temu, da je toženec za tožnika od 25. 7. 2009 do 30. 10. 2009 ugotovil začasno nezmožnost za delo po tem, ko mu je z izpodbijano odločbo bolniški stalež z dnem 24. 7. 2009 zaključil, ima tožnik pravni interes za izpodbijanje te odločbe, ker je uveljavljal ugotovitev njene nezakonitosti in odobritev bolniškega staleža tudi po 30. 10. 2009.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – zagovor
Pri odpovedi ne gre za posebni postopek pri delodajalcu, tako da se tožnik ni bil dolžan na zagovoru pri toženi stranki sklicevati na zdravstvene zadržke, zaradi katerih naj bi odklonil delo. Te zdravstvene zadržke je lahko prvič omenil v tožbi, ki jo je vložil zoper redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zaradi odklanjanja dela.
ZPP člen 282, 282/2, 318, 339, 339/2, 339/2-7. ZUstS člen 43.
učinek razveljavitve s strani Ustavnega sodišča – zamudna sodba – nepristop tožene stranke na prvi narok
Ustavno sodišče je ugotovilo protiustavnost 2. odstavka 282. člena ZPP, zaradi česar je to zakonsko določbo razveljavilo. Skladno s 44. členom ZUstS se del zakona, ki ga Ustavno sodišče RS razveljavi, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo, saj za izdajo zamudne sodbe zaradi izostanka tožene stranke s poravnalnega naroka oziroma prvega naroka za glavno obravnavo v zakonu ni več podlage.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-1, 114, 114/3, 122, 122/5, 233, 233/1, 233/1-2, 233/1-3, 233/6, 233/7, 233/7-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 2, 5, 5/6.
nagrada upravitelja – odmera nadomestila upravitelja – višina nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila – brezplačna pravna pomoč
Dolžniku je dodeljena brezplačna pravna pomoč, zato se iz proračuna črpa sredstva za založitev predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Vendar pa se, ne glede na to, iz katerih sredstev se založi predujem, pri odmeri višine nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila nagrada za delo upravitelja poveča za davek na dodano vrednost (DDV), če je upravitelj zavezanec za plačilo tega davka.
kreditna pogodba – izjava o razdrtju pogodbe – dokazilo o prejemu poštne pošiljke – oblikovalni učinek izjave o razdrtju pogodbe – zamudne obresti pred vložitvijo tožbe
Tožeča stranka zgolj s predložitvijo kopije njene knjige oddanih poštnih pošiljk ni dokazala, da sta toženi stranki takšno izjavo tudi prejeli. Iz navedene listine je razvidno le, da naj bi tožeča stranka oddala navedeni pošiljki kot priporočeni (oznaka „R“ pod opombo), pri čemer takšna pošiljka omogoča pridobitev dokaza o vročitvi te pošiljke na zahtevo uporabnika.
S tem, ko je na obstoj relevantnega dejstva sklepalo zgolj na podlagi trditev tožene stranke, ne da bi izvedlo predlagane dokaze, je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, saj je na ta način tožeči stranki onemogočilo obravnavanje pred sodiščem. Tako kot je ta kršitev podana takrat, kadar sodišče s svojim ravnanjem stranki, ki se sklicuje na pravno relevantno dejstvo, ne omogoči dokazovanje tega dejstva, je enaka kršitev podana v razmerju do nasprotne stranke, kadar bi zgolj sledilo trditvam stranke, na kateri je trditveno in dokazno breme, ne da bi izvajalo z njene strani predlagane dokaze.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062159
ZASP člen 168. ZPP člen 108, 108/1, 180, 180/1, 339, 339/2, 339/2-14.
sodba na podlagi pripoznave – javno priobčevanje fonogramov – določnost civilne kazni – določnost tožbenega zahtevka
Sodišče prve stopnje je v posledici nepopolne tožbe, ki ni obsegala določno postavljenega zahtevka v zvezi z višino civilne kazni, z izpodbijanim delom sodbe naložilo toženi stranki plačilo nedoločnega denarnega zneska. Tako ni jasno, o čem je sodišče prve stopnje odločilo, sodbe pa v tem delu tudi ni mogoče izvršiti.
ZPIZ-1 člen 91, 91/2, 94, 94/1, 161, 163, 262, 262/2, 397. ZUP člen 235, 235/1, 224, 224/2, 224/2-2. ZDSS-1 člen 75. ZPIZ člen 139, 139/1, 186, 190, 190/1.
sprememba v stanju invalidnosti – nadomestilo za invalidnost
Ker je pri tožniku, invalidu III. kategorije invalidnosti po prej veljavnem ZPIZ s pravico do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, prišlo do sprememb v stanju invalidnosti (potrebne so nove omejitve pri delu), nima več pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, temveč se mu prizna pravica do nadomestila za invalidnost, ki se mu izplačuje od dneva pričetka dela na drugem delovnem mestu dalje.