izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – prepoved konkurence – zloraba bolniškega staleža
Odsotnosti z dela zaradi bolezni pomeni, da delavec iz zdravstvenih razlogov ni sposoben opravljati dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ne pa nujno tudi, da ne more opravljati česa drugega, kar sicer obi
čajno opravlja poleg dela. Navodil zdravnika se mora držati, da bo zdravljenje čim krajše, vzdržati se mora vseh ravnanj, ki bi lahko vplivala na podaljševanje zdravljenja oziroma poslabšanja zdravstvenega stanja. Navedeno pa ne pomeni, da ne sme izvrševati niti tistih običajnih vsakodnevnih opravil, ki jih sicer lahko opravlja poleg svojega dela pri delodajalcu. Iz tega razloga tudi krajše potovanje v drug kraj, kakršno se je tožnici očitalo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če ne vpliva na podaljševanje zdravljenja oziroma poslabšanja zdravstvenega stanja in s tem na delovno zmožnost, ne predstavlja utemeljenega razloga za odpoved, ne glede na to, ali delavec formalno krši navodila imenovanega zdravnika.
lažni stečaj – dejansko poslabšanje premoženjskega stanja dolžnika - insolventnost – direktni naklep – vzročna zveza
Obtoženka je z brezplačnim odstopom celotnega poslovanja obstoječe družbe na novo v ta namen ustanovljeno družbo dejansko poslabšala premoženjsko stanje stare družbe, zato je ta postala dalj časa plačilno nesposobna (insolventna), kar je privedlo do uvedbe stečajnega postopka in kasneje stečaja.
Stečaj je bil zajet v obtoženkini krivdi, namenjen pa je bil obtoženkini izognitvi plačila obveznosti do oškodovanke, ki so izvirale iz pravnomočne in izvršljive sodbe Delovnega in socialnega sodišča.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-1, 114, 114/3, 122, 122/5, 233, 233/1, 233/1-2, 233/1-3, 233/6, 233/7, 233/7-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 2, 5, 5/6.
nagrada upravitelja – odmera nadomestila upravitelja – višina nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila – brezplačna pravna pomoč
Dolžniku je dodeljena brezplačna pravna pomoč, zato se iz proračuna črpa sredstva za založitev predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Vendar pa se, ne glede na to, iz katerih sredstev se založi predujem, pri odmeri višine nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila nagrada za delo upravitelja poveča za davek na dodano vrednost (DDV), če je upravitelj zavezanec za plačilo tega davka.
nadomestilo za invalidnost – ustavitev izplačevanja – pogoji za izplačevanje
Toženec z odločitvijo o ustavitvi izplačevanja nadomestila za invalidnost za nazaj od 1. 1. 2006, ker je bil tožnik v delovnem sporu reintegriran v delovno razmerje, sicer ni posegel v pravnomočno odločbo z dne 31. 8. 2006, s katero je bila tožniku priznana pravica do nadomestila za invalidnost za čas od 1. 1. 2006 dalje, vendar je takšna odločitev nezakonita zato, ker je tožnik s prijavo v evidenco brezposelnih in izpolnjevanjem obveznosti po predpisih o zaposlovanju izpolnil pogoje za izplačevanje nadomestila za invalidnost tudi od 1. 1. 2006 dalje.
S tem, ko je na obstoj relevantnega dejstva sklepalo zgolj na podlagi trditev tožene stranke, ne da bi izvedlo predlagane dokaze, je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, saj je na ta način tožeči stranki onemogočilo obravnavanje pred sodiščem. Tako kot je ta kršitev podana takrat, kadar sodišče s svojim ravnanjem stranki, ki se sklicuje na pravno relevantno dejstvo, ne omogoči dokazovanje tega dejstva, je enaka kršitev podana v razmerju do nasprotne stranke, kadar bi zgolj sledilo trditvam stranke, na kateri je trditveno in dokazno breme, ne da bi izvajalo z njene strani predlagane dokaze.
spor majhne vrednosti – nepristop tožene stranke na narok – sodba na podlagi pripoznave
Tožena stranka ni podala zahteve sodišču, da izvede narok za glavno obravnavo, ki v sporih majhne vrednosti ni obligatoren. To pa pomeni, da v konkretnem primeru niso bile izpolnjene predpostavke, na katerih zakon utemeljuje takšno procesno sankcijo, v posledici česar je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZDR člen 83, 83/4, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 90, 90/3, 113, 113/1, 208. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 37.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - utemeljen razlog - poslovni razlog - sindikalni zaupnik - posebno varstvo pred odpovedjo
Ker obstoj posebnega delovnega mesta, na katerem je tožnica kot sindikalna zaupnica opravljala svojo funkcijo, ni bil posledica pogodbe med sindikatom in delodajalcem, ampak posledica odločitve tožene stranke, da to delovno mesto sistematizira, potem je bilo tudi v njeni pristojnosti, da sprejme odločitev o ukinitvi tega delovnega mesta. Omenjena ukinitev delovnega mesta predstavlja utemeljen organizacijski oziroma poslovni razlog za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožnici.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062157
ZPP člen 311.
javno priobčevanje fonogramov - dolžnost mesečnega poročanja o obsegu javnega priobčevanja fonogramov – procesna legitimacija – pravni interes
S tožnikovo trditvijo, da je sam nosilec upravičenja iz materialnopravnega razmerja in da uveljavlja svojo pravico, je izkazana njegova procesna legitimacija. Za obstoj procesne legitimacije in s tem dopustnost meritornega odločanja namreč zadošča že zatrjevanje stvarne legitimacije.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062160
ZASP člen 130, 130/1, 159, 159/1, 159/3, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. ZPP člen 311, 318, 318/4. OZ člen 198.
zamudna sodba – javno priobčevanje fonogramov – neodpravljiva nesklepčnost tožbenega zahtevka - dolžnost bodočega mesečnega poročanja o obsegu javnih priobčitev fonogramov – neupravičena pridobitev koristi
Dolžnost obveščanja je predpisana zaradi nadzora nad eksploatacijo avtorskih del ter uresničevanja materialnih avtorskih upravičenj. Opustitev te dolžnosti obveščanja je določena kot prekršek, ki se sankcionira z denarno globo.
Zakonska določba 2. tč. 1. odst. 185. člena ZASP tožeči stranki ne daje pravice, da bi od tožene stranke lahko v postopku pred sodiščem zahtevala izpolnitev z zakonom naložene dolžnosti uporabnikov varovanih del. V primeru, da uporabniki ne ravnajo v skladu z določilom 4. odstavkom 159. člena ZASP, se v okviru inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb ZASP te osebe lahko kaznujejo s predpisano globo za prekršek. Pri kršitvi te dolžnosti torej ne gre za kršitev civilne pravice tožeče stranke, katere izpolnitev bi lahko uveljavljala v sodnem postopku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – zagovor
Pri odpovedi ne gre za posebni postopek pri delodajalcu, tako da se tožnik ni bil dolžan na zagovoru pri toženi stranki sklicevati na zdravstvene zadržke, zaradi katerih naj bi odklonil delo. Te zdravstvene zadržke je lahko prvič omenil v tožbi, ki jo je vložil zoper redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zaradi odklanjanja dela.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-1, 81/2-2, 82. ZPP člen 11, 11/1, 95, 95/1, 95/1-4, 115, 115/1. ZDSS-1 člen 61, 62. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 234, 244.
začasna nezmožnost za delo – invalid – presoja odločitve osebnega zdravnika
Začasna zadržanost od dela se ugotavlja glede na delo, ki je oziroma bi moralo biti zavarovancu zagotovljeno po dokončni in izvršljivi odločbi o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja.
Če izbrani osebni zdravnik zaradi drugih zdravstvenih razlogov ali zaradi istih zdravstvenih razlogov po tem, ko je že poteklo 30 dni od izdaje odločbe zdravstvene komisije, ne ugotovi začasne nezmožnosti za delo, lahko zavarovanec v roku treh delovnih dni od dneva, ko je bil z oceno izbranega osebnega zdravnika seznanjen, zahteva odločitev imenovanega zdravnika.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062159
ZASP člen 168. ZPP člen 108, 108/1, 180, 180/1, 339, 339/2, 339/2-14.
sodba na podlagi pripoznave – javno priobčevanje fonogramov – določnost civilne kazni – določnost tožbenega zahtevka
Sodišče prve stopnje je v posledici nepopolne tožbe, ki ni obsegala določno postavljenega zahtevka v zvezi z višino civilne kazni, z izpodbijanim delom sodbe naložilo toženi stranki plačilo nedoločnega denarnega zneska. Tako ni jasno, o čem je sodišče prve stopnje odločilo, sodbe pa v tem delu tudi ni mogoče izvršiti.
odstop od pogodbe – pogodbena kazen – višina pogodbene kazni – zmanjšanje pogodbene kazni – znižanje pogodbene kazni kot materialno pravni ugovor – kriteriji sorazmernosti pogodbene kazni
Pogodbena kazen je pri denarni obveznosti izključena, saj naj bi funkcijo kaznovanja pogodbi nezveste stranke „opravljale“ že zakonske zamudne obresti in zato v primeru zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti ni dovoljeno kumuliranje pogodbene kazni z zamudnimi obrestmi. Vendar pa je pri tem potrebno ločevati, ko gre za denarne obveznosti po pogodbi ali pa za obveznosti zaradi odstopa od pogodbe. Pogodbi zvesta stranka z odstopom od pogodbe zaradi zamude z izpolnitvijo sicer izgubi temeljno upravičenje in dodatne pravice (zahtevke) zaradi zamude z izpolnitvijo (plačilo zakonskih zamudnih obresti), pridobi pa pravico zahtevati plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi neizpolnjene pogodbe. Glede na tako opredeljen namen prepovedi pogodbene kazni določene za denarne obveznosti (nekumuliranje z zakonskimi zamudnimi obrestmi) ni torej nobene ovire za dopustitev dogovorjene pogodbene kazni in je potrebno zahtevek tožeče stranke obravnavati po tej materialnopravni podlagi.
Ker je bila obveznost toženca glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu, za čas trajanja pripravništva in za ustrezno delovno mesto, določena v pogodbi o zaposlitvi, toženec pa je po opravljenem državnem pravniškem izpitu sklenitev pogodbe o zaposlitvi zavrnil, je dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka neto plač, prejetih v času pripravništva.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 256, 256/1, 257, 257/1, 257/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – ponarejanje listin
Tožnik je na bančnem obrazcu, ki je vseboval podpis in žig delodajalca, označil, da je zaposlen za nedoločen čas, čeprav je bila njegova pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas. S takšnim ravnanjem, ki ima vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin, je kršil določila pogodbe o zaposlitvi, tako da mu je toženec utemeljeno podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tožnici gre odpravnina ob upokojitvi, četudi je pred upokojitvijo s toženo stranko sklenila posebno pogodbo o zaposlitvi za opravljanje javnih del, saj za takšno pogodbo o zaposlitvi veljajo vse določbe ZDR, tudi določba o odpravnini ob upokojitvi.
ZDR člen 18, 18/1, 31, 31/41, 32, 35, 83, 83/2, 86, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ člen 240, 245. SKPgd člen 47.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – zagovor – pravica do obrambe – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – poneverba ponareditev poslovnih listin – dodatek k plači – dodatek za delovno dobo
Direktor tožene stranke, ki je bil pooblaščen za podajo odpovedi, se je seznanil z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, šele ko so bile prve ustne izjave oz. nepravilnosti iz anonimne prijave preverjene s pregledom dokumentacije.
Postopek pred odpovedjo ni strogo formalni postopek, tako da pravica tožnika do obrambe ni bila kršena, četudi pred odpovedjo pri toženi stranki ni dobil na vpogled originalnih dokumentov oz. listin v zvezi z očitanimi kršitvami.
Kljub temu, da je toženec za tožnika od 25. 7. 2009 do 30. 10. 2009 ugotovil začasno nezmožnost za delo po tem, ko mu je z izpodbijano odločbo bolniški stalež z dnem 24. 7. 2009 zaključil, ima tožnik pravni interes za izpodbijanje te odločbe, ker je uveljavljal ugotovitev njene nezakonitosti in odobritev bolniškega staleža tudi po 30. 10. 2009.
odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje – trpinčenje na delovnem mestu – nepremoženjska škoda – duševne bolečine
Ravnanje tožene stranke, ki je tožniku odredila čakanje na delo in mu kljub njegovim opozorilom, da bi rad delal, dela ni zagotovila, čeprav bi to lahko storila, predstavlja obliko trpinčenja na delovnem mestu.