Ker si stranki vsebino pogodbenega razmerja razlagata različno, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, da pogodbene volje strank ni ugotavljalo samo z razlago listin, ki sta ju stranki zapisali, ampak se je pri ugotavljanju skupnega namena pogodbenikov oprlo tudi na druge dokaze.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. OZ člen 134.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – začasna odredba – pravica do dobrega imena in časti – objektivna žaljivost – spletna klepetalnica – internetni forum
Sodišče prve stopnje ni naredilo potrebnega materialnopravnega preizkusa, ali so posamezne trditve o dejstvih in posamezna mnenja (vrednostne sodbe), ki izhajajo iz spornih zapisov, objektivno žaljiva, temveč je (zgolj) navedlo, da moč spletnih klepetalnic nima moči medijev ter da se pričakuje od povprečnega spletnega obiskovalca, da bo v odnosu do vrednostnih sodb podanih v spletnih klepetalnicah ravnal z določeno rezervo, torej z vednostjo, da kritika anonimne osebe, ki nima ustreznih strokovnih znanj, glede ustreznih kvalifikacij zdravnika in kakovosti njegovega dela ne vzdrži strokovne presoje.
Ni resi, da z vrednostnimi sodbami, izrečenimi v spletni klepetalnici, ni mogoče prizadeti ugleda in časti posameznika.
Skladno z določilom 179. člena OZ je dolžno sodišče pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo pretehtati vse okoliščine, ki so vplivale na počutje in aktivnosti oškodovanca (subjektivno merilo) in upoštevati tudi sodno prakso glede odmere odškodnin v podobnih primerih (objektivno merilo). Pri tem je bistvena skupno dosojena odškodnina za nepremoženjsko škodo in ne višina posameznih postavk znotraj te.
pobotni ugovor – oblikovanje pobotnega ugovora – neudeležba na naroku – predlog za preložitev naroka – opravičilo odsotnosti z naroka
Tožena stranka bi morala, da bi sodišče njene navedbe v zvezi s stroški poprave okvarjenega vozila sploh lahko obravnavalo kot pobotni ugovor, navesti znesek, ki ga uveljavlja nasproti terjatvi tožeče stranke, skupaj z morebitnimi pripadki. Ker tožena stranka tega ni storila, sodišče prve stopnje njenega ugovora ni moglo niti obravnavati.
trajanje postopka - kršitev pravic – sojenje v nerazumnem roku
Dolžina trajanja postopka, sama po sebi, ne omogoča sklepa, da je pravica do sojenja v razumnem roku kršena. Reševanje vzorčnih primerov ni trajalo nerazumno dolgo, saj je postopek potekal na treh stopnjah, šlo je za reševanje zapletenega pravnega vprašanja, ki je pomembno vplivalo na dotedanjo sodno prakso.
zamudna sodba – vročitev – fikcija vročitve – stalno prebivališče – dejansko bivanje v tujini
Pisanja se stranki (naslovniku) vročajo na naslov, kjer ta dejansko prebiva in se nahaja, čeprav tam nima prijavljenega stalnega, niti začasnega prebivališča.
posest služnosti – posest pravice – vezanost sodišča na postavljeni zahtevek
Sodišče je s tem, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku na motenje stvari, ki ga je pred tem kar samo preoblikovalo v motenje stvari namesto prvotne pravice, odločalo mimo postavljenega tožbenega zahtevka. Odločalo je o zahtevku, ki ga ni bilo in s tem prekoračilo pooblastila, ki jih ima pri odločanju v pravdnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057692
ZOR člen 189, 189/3, 195. ZPP člen 286, 286b.
materialna škoda – izgubljen dobiček – dnevnice – običajni namen dnevnic – pravočasno grajanje procesnih napak – prepozno podajanje navedb
V izgubo na zaslužku kot materialno škodo, ki je nastala oškodovancu, sodijo tudi zneski dnevnic (brez stroškov malice), saj bi jih ta prejemal, če ne bi bilo škodnega dogodka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0057693
ZPP člen 77, 78, 80, 81, 81/5, 183, 185. ZNP člen 44. ZIZ člen 272.
procesna sposobnost – pomanjkanje pravdne (procesne) sposobnosti – smrt procesno nesposobne stranke – nova tožba dedičev – odvzem poslovne sposobnosti pred pravdo – demenca – veljavnost pooblastila – sprememba tožbe
Če pomanjkljivost glede procesne (ne)sposobnosti stranke, ki je bila podana že ob vložitvi tožbe, do njene smrti v teku postopka, ni bila odpravljena, gre za neodpravljivo pomanjkljivost in se takšna tožba zavrže. Dediči lahko vložijo le novo tožbo.
ODŠKODNINSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0062186
ZOR člen 18, 18/2, 751, 751/1, 941, 941/2. ZIZ člen 173. ZPPSL člen 131, 131/1, 143, 143/4.
odškodninska odgovornost odvetnika – mandat – pogodba o zavarovanju poklicne odgovornosti – odškodninska odgovornost zavarovalnice – prijava ločitvene pravice v stečajnem postopku
Pri ravnanju odvetnika ni šlo zgolj za zmotno pravno naziranje. Odvetnik bi moral vedeti, da mora terjatev in ločitveno pravico prijaviti v stečajnem postopku, opustitev prijave pa je groba napaka pri opravljanju odvetniške dejavnosti. Zaradi te napake tožeča stranka ni bila poplačana kot ločitvena upnica iz posebne stečajne mase, temveč le sorazmerno iz splošne razdelitvene mase.
Posamezen upnik lahko po začetku stečajnega postopka doseže poplačilo svoje terjatve samo v stečajnem postopku na podlagi sklepa o glavni razdelitvi oziroma drugega sklepa stečajnega senata. Splošno pravilo o prepovedi izvršb pa ne velja za izvršilne naslove, ki se nanašajo na zahtevke, katerih predmet niso terjatve, ki se poplačajo iz splošne stečajne mase, to pa so terjatve, zavarovane z ločitveno pravico.
Napačno je stališče, da je zaradi tega, ker je bil izvršilni postopek že skoraj zaključen in je bil izdan že sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, zaradi česar v skladu s 173. členom ZIZ ugasne zastavna pravica, tudi ločitvena pravica prenehala.
Iz dopisa toženca povsem jasno izhaja, da tožnik ni utrpel (telesnih in duševnih) bolečin ter strahu take stopnje, da bi njihova stopnja in trajanje opravičevale denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo, sploh upoštevajoč okoliščine obravnavane zadeve.
BHRUPR člen 2, 2/1, 2/2, 4, 4/1. ZLNDL člen 1, 1/2, 3, 8.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – uporaba materialnega prava – lastninjenje nepremičnin v uporabi tuje pravne osebe
Predlagatelj je oseba tujega prava, zato ZLNDL za lastninjenje nepremičnin, ki so v uporabi le-teh, ni uporaben. Posebno materialnopravno podlago za lastninjenje nepremičnin, na katerih imajo tuje (hrvaške) osebe pravico uporabe, predstavlja Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065619
ODZ paragraf 418, 1460, 1461, 1462, 1463, 1464. SPZ člen 17, 17/2, 271, 271/2. ZPP člen 181.
pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - pridobitev lastninske pravice na podlagi gradnje na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - stavbna pravica - pravica uporabe - jezikovna razlaga pravnega posla - pritiklina - pravni interes
V spornem primeru glede na vsebino spornega sporazuma in aneksa k sporazumu pravni prednik tožečih strank ni pridobil lastninske pravice na zemljišču, temveč le pravico uporabe garaže in zemljišča pred garažo. Za pridobitev lastninske pravice zgolj na garaži brez ustreznega zemljišča ni bilo podlage v zakonski ureditvi.
Za obstoj objektivnega pogoja po 6. členu ZGD-93 se zahteva zmanjšanje premoženja, česar pa tožeča stranka ni uspela izkazati. Samo dejstvo, da kupnina s strani družbe D., d.o.o. morebiti ni bila plačana, še ne vodi do zaključka, da je bilo premoženje družbe N., d.o.o. zmanjšano, saj bi šlo zgolj za spremembo strukture premoženja (iz nepremičnine v obligacijsko pravno terjatev). Družba N., d.o.o. je tako na podlagi prodajne pogodbe imela terjatev (obligacijsko pravico) na plačilo kupnine. Ob izostanku trditev v smeri navideznosti prodajne pogodbe (oziroma zaradi prepoznih trditev v tej smeri) oziroma kupnini pod tržno ceno, je zaključek sodišča prve stopnje o tem, da objektivni pogoj po 4. alineji 1. odstavka 6. člena ZGD-93 ni izpolnjen, pravilen.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – verjetnost obstoja terjatve
Upnik izkazuje obstoj prvega pogoja za izdajo začasne odredbe z obsežno gradbeno dokumentacijo in predlaga zaslišanje prič. Sodišče pa je zaključilo, da upnik ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve, vendar svoje ocene ni obrazložilo. Izpodbijani sklep je tako obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka.
mejni spor – določitev meje – spor o lastninski pravici – ustavitev nepravdnega postopka
V nepravdnem postopku se določi meja le, kadar gre za spor le glede meje. Sodišče prve stopnje je iz navedb strank ugotovilo, da ne gre za takšen spor, ampak za spor o lastninski pravici, zato je pravilno in v skladu s 17. čl. ZNP nepravdni postopek ustavilo.
Zahteva, da bi moralo sodišče v vsaki fazi postopka stranke seznanjati o vseh delih odločitve, je pretirana. Poleg tega sodišče odloči o (ne)obstoju nekega dejstva na podlagi ocene vseh izvedenih dokazov in uspeha celotnega dokaznega postopka, zato v fazi, ko dokazni postopek še ni končan, sodišče takšne ocene niti ne more podati.
Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da predstavljajo odvetniški stroški za sestavo poziva na plačilo dolga materialno škodo. Gre za stroške, ki so nastali pred postopkom in zaradi postopka.