sklepčnost tožbe - zamudna sodba - uporaba tuje stvari v svojo korist
Vprašanje sklepčnosti tožbe je vprašanje materialnega prava. Presoja sklepčnosti tožbe zajema najprej opredelitev življenjskega primera, na katerega tožnik navezuje pravno posledico, za tem opredelitev pravno relevantnih dejstev, ki izhajajo iz konkretnega življenjskega primera, ter končno subsumpcijo teh dejstev pod pravno normo.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravica uporabe jezika v postopku - tolmač - načelo neposrednosti - pravice obrambe - zaslišanje v preiskavi - navzočnost obdolženca - branje zapisnika o prejšnji izpovedbi priče - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 3. točki prvega odstavka 371. člena ZKP je omejena na čas glavne obravnave in na zahtevo obdolženca po tolmaču, ki mu ga sodišče ni preskrbelo - zato v fazi zbiranja obvestil s strani policije in v predkazenskem postopku (v fazi preiskave) sploh ne more biti podana.
uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičena pridobitev - uporabnina - korist toženca - prikrajšanje tožnika - višina uporabnine - povprečna tržna najemnina za uporabljeno stvar - predhodno vprašanje - razlog za prekinitev postopka - vložitev izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju - pravni interes za vložitev pritožbe
Toženec ima pravni interes vložiti pritožbo zoper sklep, za katerega meni, da pomeni kršitev njegove pravice do meritorne odločitve o zahtevku, glede katerega se je že spustil v obravnavanje.
Tožnik je lastnik nepremičnine in toženec v tej nepremičnini stanuje brez pravnega naslova ter brezplačno. Zato ima tožnik po 219. členu ZOR pravico, da mu toženec nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. Toženčeva korist je bila v tem, da je brezplačno uporabljal tujo nepremičnino, po sodni praksi pa je nadomestilo za takšno korist (tako imenovana uporabnina) enaka znesku povprečne tržne najemnine za uporabljeno stvar.
Dejstvo, da je toženec zoper pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju vložil revizijo, ni razlog za prekinitev postopka po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP.
odgovornost zdravstvene organizacije (bolnišnice) - podlage odškodninske odgovornosti - medicinska napaka (zdravniška napaka) - razlikovanje med medicinsko napako in komplikacijo - telesne okvare novorojenčka - porod - razbremenitev zdravstvene organizacije
Odločilno je, ali je katero od strokovno napačnih ravnanj ali opustitev zdravstvenega osebja tožene stranke v »procesu«, trajajočem v času od sprejema J. Š. do zaključka poroda, samo zase ali v povezavi z nekaterimi drugimi ali v povezavi s subjektivnimi in objektivnimi okoliščinami na strani porodnice povzročilo hipoksijo, kar bi narekovalo presojo, da ta ni predstavljala (le) zapleta oziroma komplikacije med porodom (ki bi izključevala civilni delikt), kot sta jo, opiraje se na mnenje izvedenca ovrednotili sodišči; v primeru nikalnega odgovora pa je odločilno, ali je bilo, upoštevaje vse objektivne in subjektivne okoliščine konkretnega primera, ob zadostni profesionalni skrbnosti mogoče nevarnost (nezakrivljenega) nastanka hipoksije predvideti in jo, preprečiti ali jo, ter na kakšen način, prekiniti prej, preden so nastale škodne posledice.
ZPP člen 41, 41/2, 180, 180/2, 377. ZOR člen 154, 154/1, 199, 200. URS člen 15, 34, 39.
objava sodbe - nedenarna odškodnina - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije - osebnostne pravice - pravica javnosti do obveščenosti - konkurenca ustavnih pravic - poseg v pravice zasebnosti - razžalitev dobrega imena in časti v tisku - osebe javnosti - obtoženec v kazenskem postopku - razžalitev dobrega imena in časti
Kadar prideta v stik oškodovančeva osebnostna pravica in pravica javnosti do obveščenosti, je treba ugotavljati ravnovesje med obema pravicama in presoditi, ali je tožbeni zahtevek res tak, da upravičuje nujnost posega sodišča. V demokratični družbi ima tisk pomembno vlogo, zlasti kadar gre za tako imenovane osebe javnosti. V ta krog ne sodijo le osebe na določenih vodilnih političnih ali gospodarskih položajih, pa tudi ne samo znane osebe iz kulturnega ali zabavnega življenja, pač pa tudi osebe, ki so javnosti znane iz drugih razlogov in tudi samo v določenem časovnem obdobju, na primer iz velikih kazenskih procesov. Zato revizijsko sodišče ugotavlja, da sta v obravnavani zadevi obe sodišči pravilno presodili, da objava domneve o tožnikovem naročilu za umor v opisanih okoliščinah ne pomeni nedopustnega ravnanja.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - interes za vložitev
Ker je Vrhovno sodišče obsojenca že oprostilo obtožbe, ni zakonske podlage (pravovarstvenega interesa) za meritorno odločanje o (kasneje) vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti.
ZENDMPE člen 100, 100/2. ZZKat člen 14, 14/1, 15, 16, 17, 27, 27/2.
parcelacija - določitev parcelnih mej - zapisnik
Ker obstoj zapisnika iz drugega odstavka 14. člena ZZKat ni izkazan, je pogoj za ugotovitev dokončnosti meje sporne parcele po določbah 100. člena ZENDMPE.
davek od dobička od kapitala – navidezna darilna pogodba – prodaja vrednostnih papirjev
Davčni zavezanec za plačilo davka od dobička od prodaje vrednostnih papirjev je darovalec (in ne obdarjenec), če sklene z obdarjencem navidezno darilno pogodbo, da bi se plačilu tega davka izognil.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočnost - izvršitev odločb - postopek za odvzem premoženjske koristi - ugotavljanje premoženjske koristi - izrek obsodilne sodbe
Zahtevo za varstvo zakonitosti je mogoče vložiti takrat, ko postane sodba formalno in materialno pravnomočna glede vseh delov sodbe.
Soobtožencem ni mogoče naložiti, da nerazdelno plačajo znesek, ki ustreza premoženjski koristi.
ZPP člen 41, 128, 128/5, 367, 367/2, 377. OZ člen 179.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – strah - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – revizija zoper sklep o stroških postopka – zavrženje revizije
V konkretnem primeru je za začetek teka zakonskih zamudnih obresti bistven trenutek, ko je tožničin odškodninski zahtevek prejela pristojna območna enota toženke (zavarovalnice), torej enota, iz katere pravnega razmerja takšen zahtevek izvira.
lastninska pravica na nepremičnini - domneva lastninske pravice - varstvo lastninske pravice - rei vindicatio - pravica do posesti - posestnikovi ugovori - izbrisna tožba
Toženci bi se lahko po 93. členu SPZ pred tožnikovo tožbo branili tako, da bi dokazali pravico do posesti. S trditvijo o obstoju izvršilnega naslova, po katerem je prodajalec nepremičnin dolžan prednici tožencev izstaviti listino, na podlagi katere se bo lahko kot lastnica vknjižila v zemljiško knjigo, tega niso izkazali. Dejstvo, da so toženci zoper tožnika vložili izbrisno tožbo, pa prav tako ne more biti razlog za drugačno odločitev.
Da je pogodba o najemu plovila oproščena plačila DDV (na podlagi 2. odstavka 31. člena ZDDV), mora biti sklenjena z namenom (neposrednega) opravljanja plovbne dejavnosti. Oddajanje plovila v najem zaradi oddajanja in nadaljnji podnajem ni oproščeno plačila DDV.
ZPP člen 168, 168/1. ZST člen 11, 11/1, 11/3, 12, 12/2, 12/3.
zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks – poziv na dopolnitev predloga – pisna izjava o premoženjskem stanju pravne osebe
Tožeča stranka kljub pozivu sodišča ni predložila pisne izjave o premoženjskem stanju, zato je odločitev, s katero sodišče prve stopnje ni ugodilo predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks, pravilna in zakonita.
V reviziji zapisani naslovnik Okrožno sodišče v Kopru predstavlja nepristojno sodišče v zvezi z vloženo revizijo. Sestavljalec revizije, ki je hkrati odvetnik, ne ravna dovolj skrbno, če pred podpisom revizije ne preveri, ali je vloga pravilno naslovljena.
razlaga pogodbe - vsebina pogodbe kot dejansko vprašanje - valutna terjatev - izpolnitev dolga v tolarjih - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - pasivni družbenik
Ker gre za dejanske ugotovitve, ugotovitev o vsebini pogodbe v revizijskem postopku ni dovoljeno preizkušati.
Glede na to, da je bil pravdni postopek zaradi začasnega zadržanja nekaterih določb ZFPPod prekinjen in se je nadaljeval po izdaji odločbe Ustavnega sodišča, v kateri je bila odgovornost družbenikov za dolgove izbrisane družbe omejena na aktivne družbenike, je očitek revidentov, da tovrstnih ugovorov v postopku na prvi stopnji nista imela možnosti zatrjevati, neutemeljen.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - lastninska pravica na stanovanju - pridobitev lastninske pravice z nadzidavo skupnih prostorov
Lokacijsko oziroma gradbeno dovoljenje sta zgolj podlaga za vknjižbo lastninske pravice na stanovanju, na katerem je bila pridobljena lastninska pravica na originaren način po pogojih iz prvega odstavka 116. člena SZ1, njun obstoj pa ni predpostavka pridobitve lastninske pravice.
povrnitev nepremoženjske škode - razžalitev dobrega imena in časti v tisku - ugled - osebnostne pravice - pravica do zasebnosti
Sodišče druge stopnje ni prejudiciralo obstoja protipravnosti posega v zasebnost tožeče stranke, saj je že sodišče prve stopnje ugotovilo obstoj nedopustnega posega v tožničino čast in dobro ime ter v njeno pravico do zasebnosti, kakor tudi kršitev njene ustavno varovane pravice. Drugostopenjsko sodišče je s tem, ko je štelo za ugotovljen tudi obstoj pravno priznane škode (pravni standard), materialnopravno pravilno vzpostavilo odškodninsko odgovornost toženk za tožničino škodo.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0012548
ZPP člen 8. ZZZDR člen 12, 12/1. ZD člen 10, 10/1, 10/2, 22, 22/1.
izvenzakonska skupnost – prenehanje izvenzakonske skupnosti – dalj časa trajajoča življenjska skupnost partnerjev – dedna pravica
Konstitutivni element izvenzakonske skupnosti je tudi dalj časa trajajoča življenjska skupnost partnerjev. Če te ni -
to je, če partnerja ne živita skupaj - ni izvenzakonske skupnosti in s tem tudi ne dedne pravice preživelega partnerja. Možnost spregleda pogoja skupnega življenja je zgolj izjemna - če za ločeno življenje obstajajo objektivni razlogi.
Nobenega razloga ni, da bi zaradi odprave sklepa o zavrženju predloga za odlog izvršbe in vrnitve zadeve v ponovno odločanje drugostopenjski organ moral razveljaviti tudi sam sklep o prisilni izterjavi, saj je smisel odloga izvršbe ravno v tem, da se izvrševanje sklepa zadrži, dokler o pritožbi zoper sklep o prisilni izterjavi še ni odločeno.