dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – pooblastilo ministra – ustaljena sodna praksa – zavrženje revizije
Izpostavljeno vprašanje po presoji Vrhovnega sodišča ni vprašanje, ki bi bilo pomembno za razvoj prava, zagotovitev pravne varnosti ali enotne sodne prakse, saj o tem vprašanju že obstaja ustaljena sodna praksa sodišča prve stopnje, ki jo je potrdilo tudi Vrhovno sodišče.
ZUS-1 člen 73, 73/1, 83, 83/2-3, 107. OZ člen 87, 87/1.
odobritev pravnega posla - dovoljenost revizije – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Revidentka ni konkretizirala posledic morebitne izgube lastninske pravice na obravnavani nepremičnini, zato ni izkazala obstoja zelo hudih posledic kot razloga za dovoljenost revizije.
Glede na določbo 1. odstavka 5. člena ZUS-1 v obravnavanem primeru ni dovoljen upravni spor, ker postopek izdaje gradbenega dovoljenja z odločbo, izdano na podlagi nadzorstvene pravice, s katero je bilo razveljavljeno gradbeno dovoljenje, ni končan. Prvostopni organ bo namreč moral o zahtevku za izdajo gradbenega dovoljenja odločati ponovno.
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367c, 367c/3. OZ člen 153, 154, 154/3.
dopuščena revizija - pravno vprašanje - zagotovitev pravne varnosti - delna ugoditev predlogu - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - oprostitev odškodninske odgovornosti
Revizija se dovoli glede vprašanja možnosti uporabe določb 153. člena OZ za presojo odgovornosti pri nesreči premikajočih se motornih vozil v primeru, ko ni kriv nobeden od obeh imetnikov (tretji odstavek 154. člena OZ).
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – trditveno in dokazno breme
Zahteva za vrnitev spornega premoženja v naravi v smislu prvega odstavka 2. člena Zakona o denacionalizaciji – ZDen ni pravica, izražena v denarni vrednosti, zato dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 v takem primeru ne pride v poštev. Trditveno in dokazno breme za izkazovanje pogoja odstopa od sodne prakse v zvezi z dovoljenostjo revizije je na revidentu.
Ker revidentka v revizijah niti ne zatrjuje, še manj pa izkazuje, da bi bil za dovoljenost revizij podan kakšen izmed razlogov iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, revizije v tem primeru niso dovoljene, saj revidentka, po presoji revizijskega sodišča, ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 42, 42/1, 83, 83/2-1, 83/2-2, 89. ZPP člen 11, 11/1.
združitev revizij – dovoljenost revizij – navedena vrednost spornega predmeta – vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta – pomembno pravno vprašanje – pooblastilo ministra – ustaljena sodna praksa
Izpostavljeno vprašanje po presoji Vrhovnega sodišča ni vprašanje, ki bi bilo pomembno za razvoj prava, zagotovitev pravne varnosti ali enotne sodne prakse, saj o tem vprašanju že obstaja ustaljena sodna praksa sodišča prve stopnje, ki jo je potrdilo tudi Vrhovno sodišče.
ZUP (1986) člen 68, 137, 142, 143, 249, 249-9, 258. ZUN člen 55. URS člen 14, 22, 33.
lokacijsko dovoljenje v obnovljenem postopku – presoja vplivov na okolje – kršitve ustavnih pravic
Odločanje v obnovljenem postopku izdaje lokacijskega dovoljenja, ki je obnovljen na podlagi 9. točke 249. člena ZUP(1986) v obsegu, da stranski udeleženec – predlagatelj obnove, sodeluje v obnovljenem postopku zaradi zavarovanja svojih pravic oziroma pravnih koristi, se presoja predvsem vpliv predvidenega posega na bivanje na nepremičninah v lasti oziroma posesti stranskih udeležencev. To pa zajema tudi izdelavo študije presoje vplivov nameravanega objekta na okolje.
plačilo prispevkov iz državnega proračuna – samozaposleni v kulturi – dovoljenost revizije – hude posledice - vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta – trditveno in dokazno breme
Ker revident ni izkazal nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije (vrednost spornega dela izpodbijanega akta oziroma zelo hude posledice prav zaradi zavrnitve njegovega zahtevka za sredstva iz proračuna RS), revizije ni mogoče dovoliti.
pospešeni postopek – individualna utemeljenost strahu – resna škoda – dodatno zaslišanje
Pravilna je presoja tožene stranke, da je očitno, da tožniki ne izpolnjujejo pogojev za priznanje mednarodne zaščite, kot jih določata 26. in 28. člen ZMZ, saj to izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih. Tožena stranka je tudi pravilno subsumirala relevantna dejstva na zakonski dejanski stan, tožniki pa konkretno ne izpodbijajo presoje, da dogodki, s katerimi so utemeljevali svojo prošnjo za mednarodno zaščito, niso takšne narave, da bi zadostili kriterijem iz 26. člena ZMZ. Zato po mnenju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje utemeljeno ni ponovilo razlogov (drugi odstavek 71. člena ZUS-1 v zvezi s četrtim odstavkom 75. člena ZMZ), ampak je sledilo dokazni oceni tožene stranke.
ZGO člen 33a. ZUN člen 53, 75. ZPP člen 339, 339/2-14, 343, 343/4, 352. ZUS-1 člen 75, 75/3.
gradbeno dovoljenje v obnovljenem postopku – izvedba del v nasprotju z izdanim dovoljenjem – zemljišče, del cestnega telesa - sprememba strank med upravnim sporom – odtujitev mejne nepremičnine – pravni interes prejšnjega lastnika
Ker je pravni interes za sodelovanje mejašev v postopku izdaje dovoljenj za poseg v prostor vezan na lastništvo nepremičnine, pomeni odtujitev te nepremičnine tudi izgubo potrebnega pravnega interesa za sodelovanje v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor.
Projektna dokumentacija je v skladu z 2. točko 66. člena ZGO-1 izdelana s strani projektne organizacije, tožnik pa nasprotnih dokazov, ki bi dokazovali neustreznost te tehnične dokumentacije, ni predložil, zato pritožbeni ugovor o vrstnem redu rušitvenih del, ki se nanaša na strokovno tehnična vprašanja projektne dokumentacije oziroma strokovno ustreznost projektne dokumentacije, ni utemeljen.
spor o pristojnosti - izvršba - izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet
Ker ima dolžnik, zoper katerega je predlagana izvršba z rubežem na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, po navedbi v predlogu o izvršbi stalno prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Šentjurju, je za izvršbo pristojno to sodišče.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 107, 107/1, 107/2. ZPP člen 80, 101, 101/1, 343, 343/3, 352. ZPP-D člen 130, 130/2.
zavrženje pritožbe – nedovoljena pritožba – prenehanje pravne osebe med upravnim sporom – prenehanje pooblastila pravne osebe – pravni nasledniki izbrisane družbe
Neobstoječi pravni subjekt ne more vlagati pravnih sredstev in tudi nihče nima pravice v njegovem imenu vlagati pravnih sredstev, saj v skladu s prvim odstavkom 101. člena ZPP s prenehanjem pravne osebe preneha tudi pooblastilo, ki ga je dala.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. SZ člen 128. SZ-1 člen 173, 173/2.
dovoljenost revizije – odstop od sodne prakse
Razlaga določbe drugega odstavka 173. člena SZ-1 v izpodbijani sodbi sodišča prve stopnje, da je eden izmed pogojev za pridobitev ugodnosti iz tretjega odstavka 173. člena SZ-1 obveznost prebivanja najemnika - prejšnjega imetnika stanovanjske pravice v stanovanju, za katerega uveljavlja ugodnosti, tudi v času vložitve zahteve, je skladna z že sprejetim stališčem Vrhovnega sodišča, zato zatrjevani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni podan.
ZMZPP člen 96. Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 66.
priznanje tuje sodne odločbe - odločba avstrijskega sodišča - nepravilnosti v sodnem postopku - možnost sodelovanja v postopku - vročanje - naslov vročitve sodnega pisanja
Presoja vprašanja, ali nasprotni udeleženec zaradi nepravilnosti v postopku izdaje tuje sodne odločbe ni mogel sodelovati.
začasna odredba – začasna ureditev stanja – lastnost stranke v postopku
Z začasno odredbo se začasno uredijo pravice, obveznosti in pravne koristi stranke, ki imajo podlago v materialnih predpisih. Kadar je predmet upravnega spora vprašanje priznanja lastnosti stranke v upravnem postopku, tega vprašanja že po naravi stvari ni mogoče urediti začasno.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Tožnikovo posplošeno sklicevanje na drugačno „zavarovalniško prakso“ in nenavedba kršenega pravnega pravila dajeta predlogu lastnost nepopolnega predloga za dopustitev revizije.