spor o pristojnosti - ustalitev pristojnosti - sprememba prebivališča dolžnika - izvršilni postopek
Sprememba prebivališča med postopkom ne more vplivati na odločitev, katero sodišče je pristojno za odločanje v tej izvršilni zadevi. Po izrecni določbi tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej, če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste.
ZDavP člen 2, 20, 20/1, 96, 96/1, 97, 97/1, 103, 103/1. ZUS-1 člen 28, 28/2. ZUS člen 26, 26/2. URS člen 1, 2.
davki – zastaranje odmere davkov
Po vročitvi prvostopne odločbe o odmeri davka zastaranje odmere ne more več nastopiti. Zaradi tega dolgotrajno odločanje o pravnih pravnih sredstvih davčnega zavezanca ne povzroči zastaranja odmere.
gradbeništvo – zavrnitev izdaje gradbenega dovoljenja – dovoljenost revizije – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
V postopku zavrnitve izdaje gradbenega dovoljenja nastanka zelo hudih posledic ni mogoče izkazovati le s sklicevanjem na morebitno rušitev objekta. Neposredna posledica zavrnitve izdaje gradbenega dovoljenja namreč ni odstranitev objekta. Revidentka pa tudi ni izkazala, da ji takšna posledica neposredno grozi.
ZUP člen 279, 279/1-1. ZTel-1 člen 115, 149, 149/2, 149/3. ZTel člen 17.
plačilo dajatve po koncesijski pogodbi - ničnost upravne odločbe – ni upravna stvar – razmerja, ki so predmet urejanja s koncesijsko pogodbo
Tožena stranka ni imela zakonite podlage za izdajo izpodbijanega sklepa, po katerem je z upravno odločbo (sklepom) odločala v zadevi oziroma razmerjih, ki so predmet urejanja s koncesijsko pogodbo.
zahteva za vračilo plačane dohodnine – odpravljena odmerna odločba
Ker je bila v obravnavanem primeru odločba odpravljena in zadeva vrnjena prvostopnemu davčnemu organu v nov postopek, v katerem nova odločba o odmeri dohodnine še ni bila izdana, pogoji za vračilo davka niso izpolnjeni in bodo nastopili šele, če bo v ponovljenem postopku izdana odmerna odločba, s katero bo davek odmerjen v nižjem znesku, kot ga je tožnik plačal po odpravljeni odločbi, takrat, ko bo nova odmerna odločba postala pravnomočna.
V primeru, ko gre za kršitev ekskluzijskega pravila, je treba v upravnem sporu po presoji revizijskega sodišča prav tako upoštevati načelo sorazmernosti in skrbno presoditi, kateri pravici je treba dati prednost. Vendar pa v obravnavnem primeru niti ni izkazan očitek, da bi sodba sodišča prve stopnje temeljila na nezakonito pridobljenih dokazih.
pa v obravnavnem primeru niti ni izkazan očitek, da bi sodba sodišča prve stopnje temeljila na nezakonito pridobljenih dokazih.
sprememba podatka o kraju rojstva – dovoljenost revizije – zelo hude posledice – pomembno pravno vprašanje
Ker revident ni natančno in konkretno navedel spornega pravnega vprašanja in pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno, okoliščin, ki izkazujejo njegovo pomembnost, poleg tega tudi ni navedel ali predložil odločb, v katerih bi sodišče prve stopnje odločilo drugače, prav tako pa za revidenta z izpodbijano odločbo niso nastale zelo hude posledice, je sodišče revizijo zavrglo.
Bistvena značilnost najema je, da pomeni odplačno prepustitev rabe stvari. Če je raba prepuščena neodplačno, gre za drugo pogodbo (na primer posodbo). Pritrditi je revidentu, da ni nujno, da je plačilo najemnine v denarju, ampak je lahko dogovorjena tudi drugačna izpolnitev, ki zagotavlja pravno naravo odplačnosti.
pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - subjektivne in objektivne okoliščine - neogibnost pripora
Za obstoj pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP zadošča, da je podana najmanj ena okoliščina subjektivne narave, ki se nanaša na storilca, in ena objektivne narave, ki zadeva kaznivo dejanje, če v medsebojni povezavi razumno utemeljujeta realno nevarnost ponovitve določenega, specifičnega kaznivega dejanja.
dohodnina – vštevanje dobička od dohodkov iz dejavnosti – dokončnost odločbe o davku na dobiček
V dohodninsko osnovo se všteva tudi dobiček od dohodkov iz dejavnosti, ugotovljen z odločbo o davku na dobiček od dejavnosti. Pri tem ni nujno, da je odločba o davku na dobiček od dejavnosti dokončna, zadošča, da je izdana in izvršljiva, to pa je, ko je vročena zavezancu.
vrnitev v prejšnje stanje – vročitev – opravičljiv razlog – sporna vročitev
Opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje v upravnem postopku so samo takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi.
regres zavarovalnice - povračilo izplačanih zneskov odškodnine - dovoljenost revizije - več oškodovancev - različna dejanska podlaga tožbenih zahtevkov - vrednost spornega zahtevka - zavrženje revizije
Ker je šlo za povračilo odškodnine štirim oškodovancem, temelji regresni zahtevek zavarovalnice zoper zavarovanca na štirih različnih dejanskih podlagah. Nobeden od teh posamičnih zahtevkov ne presega spodnje meje za dovoljenost revizije, zato toženčeva revizija ni dovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sojenje brez nepotrebnega odlašanja
Pavšalne trditve o desetletnem kratenju pravice do sodnega varstva ne morejo utemeljevati tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
ZPP člen 7, 12, 286, 337, 337/1, 339, 339/2-14, 370, 370/3, 371, 372. ZZZDR člen 81, 82a.
razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze – pravica zakonca do preživnine – nepreskrbljenost zakonca – zmožnosti preživninskega zavezanca - višina preživnine – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – konkretizacija očitanih kršitev v reviziji – prava neuka stranka – prekluzija – razlogi za revizijo – zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – protispisnost – nova dejstva in dokazi v pritožbi nova dejstva in dokazi v reviziji – standard obrazloženosti prvostopenjske sodbe
Toženec pravilno opozarja, da nižji sodišči nista spoštovali standarda obrazloženosti sodb, saj sta spregledali odločbi CSD, s katerima je bila tožnici odobrena denarna socialna pomoč v višini 205,57 EUR za čas od 1. 8. 2007 do 31. 1. 2008 in v višini 212,97 EUR za čas od 1. 2. 2008 do 31. 7. 2008. Tožničini denarni prejemki v tem obdobju predstavljajo odločilna dejstva, o katerih nižji sodišči nista navedli razlogov, zato je v tem delu podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Denarni prihodki, ki jih je tožnica (že) prejela (predvsem) iz razloga nezadostnih sredstev za preživljanje, se namreč upoštevajo pri odločanju o preživnini.
ZZZDR člen 105a, 105a/2, 106, 106/1, 106/4, 123, 123/1, 129, 129a, 129a/1, 129 a/2. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 9, 18.
razmerja med starši in otroki - stiki z otrokom - izvajanje stikov - preživljanje mladoletnega otroka - višina preživnine
Otroku je v korist, da ima dobre in tesne vezi z obema staršema ter redne stike s tistim od staršev, s katerim ne živi, zato je primernejša določitev stikov, kot jo je določilo prvostopenjsko sodišče, torej poleg kratkotrajnejših dveurnih stikov tudi daljše trajanje stikov vsak drug vikend.