redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – rok za podajo odpovedi
Tožena stranka se je z dejstvom, da tožnik mesečno ne dosega povprečnih delovnih rezultatov, seznanila ob zagovoru, kar pomeni, da bi morala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podati v nadaljnjih tridesetih dneh.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1. ZVZD člen 5.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – krivdna odgovornost – varno opravljanje dela
Zaradi izvajanja dela v nasprotju z navodili za varno upravljanje strojev je tožena stranka za nastalo škodo krivdno odgovorna. Krivda izvira iz kršitev predpisov o varnosti in zdravju pri delu: ne le, da tožena stranka ni zagotovila ustreznega nadzora nad spoštovanjem varnostnih ukrepov, ampak je delavcem celo nalagala, naj delajo v nasprotju s temi ukrepi.
Četudi se tožnik pred zagonom robota za avtomatsko pakiranje embalaže ni umaknil izven območja, ki je bilo obdano z varnostno ograjo, ni prispeval k nastanku škode. Zgolj zaradi tega mu ni mogoče očitati sokrivde (niti naklepa niti malomarnosti). Takšnega zaključka ne moreta spremeniti dejstvi, da je imel tožnik opravljen izpit iz varstva pri delu in da si navodil za varno delo z robotom za avtomatsko pakiranje embalaže, ki so bila obešena na vidnem mestu, ni prebral.
Če bi tožena stranka kot dolžnica iz predmetne pogodbe res imela terjatev do tožeče stranke kot svojega upnika iz naslova že plačanega zneska tožnikovemu sodelavcu (prof. M.), bi bil pogodbeni znesek višji za 15.000 USD. Sicer te terjatve ne bi mogla uveljavljati v pobot skladno 336. členu ZOR. Poravnala jo je namreč tretji osebi (družbi M. - G.).
Tožeča stranka bi morala tudi v primeru, če bi ji bila tožena stranka na podlagi 629. člena ZOR dolžna plačati dogovorjeno plačilo, zmanjšati plačilo za stroške potovanja v Rusijo za dve osebi: najmanj za štirikrat letalske karte, najmanj 20 dnevnic in 20 stroškov prenočevanja (ob predpostavki, da bi bila dva strokovna delavca prisotna 10 dni pri predaji zaključnih del in šolanju, ki je potekalo istočasno).
ZUKZ člen 52, 81, 52, 81, 52, 81. ZPP člen 7, 212, 284, 7, 212, 284.
odškodninska odgovornost - ugovor jurisdikcije - pravni naslednik
Do škodnega dogodka je prišlo v Sloveniji 22.7.1988, prav v času Jugoslavije, enotne države vseh republik, zato ne gre za razmerje z mednarodnim elementom.
Tožena stranka je le pavšalno zatrjevala, da so po razpadu Jugoslavije postale filiale zavarovalnih družb samostojni pravni subjekt. Pravo dokaznega postopka zahtevajo tudi od tožene stranke, da kadar zanikajo neko dejstvo, ki ga zatrjuje in z dokazi dokazuje tožeča stranka, a za svoja oporekanja predloži dokaz.
ZJS torej določa dve vrsti pogojev za opredelitev nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po ZJS postanejo last občine, na območju katere ležijo. V prvi vrsti so to zemljišča, ki so bila do 10. 3. 1993 opredeljena kot nezazidana stavbna zemljišča, torej kot parcele na območju, ki so bila s prostorskim planom namenjena za graditev objektov. Kot nezazidana stavbna zemljišča po 5. odst. 57. čl. ZJS pa so bila določena tudi zemljišča, ki so bila kot gozdna ali kmetijska zemljišča z uveljavitvijo ZSKZ (torej 11.3.1993) prenesena v last Republike Slovenije in so bila v času od 11. 3. 1993 do 25. 3. 2000 s prostorskim planom opredeljena kot nezazidana stavbna zemljišča, zanje pa je bil v tem času sprejet tudi prostorski izvedbeni akt.
ustavitev izvršilnega postopka – ustavitev izvršbe – izvensodno dogovarjanje o načinu poplačila terjatve – učinek na tek sodnega postopka
Izvensodno dogovarjanje med upnikom in dolžnikom o načinu poplačila terjatve je sicer dopustno, vendar pa taki dogovori praviloma nimajo prav nobenih učinkov na tek sodnega postopka.
ZPol člen 99, 99/1, 99/1-6. ZJU člen 128, 128/4, 128/5. Uredba o disciplinskem postopku v organu državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalne skupnosti člen 5, 5/2.
disciplinski postopek – zastaranje uvedbe disciplinskega postopka – zastaranje vodenja disciplinskega postopka – zastaralni rok
Pri presoji zastaranja uvedbe in vodenja disciplinskega postopka ni mogoče upoštevati določb Uredbe o disciplinskem postopku v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalne skupnosti, ki v 2. odst. 5. člena zakonsko določene zastaralne roke nedopustno podaljšuje.
Ker o zahtevku tožnice, ki se nanaša na zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, še ni bilo pravnomočno odločeno, meritorna presoja tožbenega zahtevka za plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni dopustna in je treba tožbo v tem delu zavreči.
ZD člen 121, 121. ZPPSL člen 160a, 160a/3, 160a, 160a/3.
likvidacija nad naknadno najdenim premoženjem
Če ima odločitev o razdelitvi preostanka premoženja v likvidacijskem postopku oblikovalni učinek za pridobitev upravičenj na tem premoženju, ni razumnega razloga, da bi drugačen režim lahko veljal za premoženje, za katerega se je šele po zaključku likvidacijskega postopka ugotovilo, da je bilo del premoženja likvidiranega subjekta.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – okoliščine in interesi, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja
Pri vprašanju, ali so vse okoliščine in interesi obeh strank takšni, da onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, gre najprej za vprašanje dejanskega stanja (te okoliščine in interese je treba ugotoviti) in šele nato za vprašanje materialnega prava (ko se ocenjuje, ali so te okoliščine in interesi takšni, da onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja). Teh okoliščin in interesov ni treba navesti že v odpovedi, morajo pa biti navedeni in dokazani v sodnem postopku. Ker tožena stranka tega ni storila, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - oškodovanje upnikov - zmanjšanje premoženja dolžnika v primeru vzajemne pogodbe - subjektivni in objektivni elementi izpodbojnosti
Predmet izpodbijanja so lahko tudi sicer običajne izpolnitve s prenosom sredstev na transakcijski račun, če ima tako poplačilo sicer resničnega in dospelega dolga za posledico oškodovanje drugih upnikov.
ZOR člen 69, 69/1, 620, 620/5. ZPP člen 337, 337/1.
plačilo dela - povrnitev premoženjske škode - refleksna škoda - pobot terjatev - splošna pravila o odškodninski odgovornosti
V obravnavanem primeru ne gre za uveljavljanje napake opravljenega dela – za nepravilno izvedeni var – ampak gre za refleksno škodo (5. odst. 620. čl. ZOR), tj. škodo na pilotu, do katere je po trditvah tožene stranke prišlo zaradi zlomljene konice. Takšna škoda pa se presoja po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti, kar pomeni, da bi morala tožena stranka dokazati (tudi) vzročno zvezo med poškodovanim pilotom (škodo) in nepravilno izvedenim varom (v posledici katerega naj bi prišlo do loma konice, ki je poškodovala pilot).
ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 104, 105. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti – utemeljen razlog
Okoliščina, da je tožnik po izdaji odločbe ZPIZ pri tožencu še opravljal delo v skladu z omejitvami, ne dokazuje, da je v času redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi ugotovljene invalidnosti še vedno obstajala potreba po opravljanju njegovega dela kot potreba po opravljanju dela, ki ga glede na odločbo zavoda lahko opravlja. V zvezi s tem je bistvena ugotovitev komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, da toženec tožniku ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi za delo, ki bi ustrezalo preostali delovni zmožnosti.
Sklep s katerim sodišče upniku naloži plačilo predujma za cenitev sodnega cenilca je sklep procesnega vodstva in zoper takšno odločitev prvostopnega sodišča ni pritožbe.
Predhodno (negativno) odločanje o predlogu za imenovanje posebnega revizorja na skupščini delniške družbe je procesna predpostavka, gledano z vidika sodnega postopka. Po m
nenju pritožbenega sodišča je materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da mora biti podana identiteta (enakost) predloga za imenovanje posebnega revizorja (predvsem glede konkretne navedbe točno določenih poslov, glede katerih so zatrjevane nepravilnosti pri vodenju, ki so družbi povzročile škodo) na obeh omenjenih mestih; torej tako na skupščini delničarjev kot pred sodiščem. Če temu ne bi bilo tako, bi bila delničarjem na skupščini delniške družbe odvzeta pravica, da primarno odločajo o tem vprašanju.
stari ZDR – konkurenčna prepoved – razrešitev – direktor – vršilec dolžnosti
Tožnica je bila kot vršilka dolžnosti direktorja tožene stranke razrešena iz utemeljenega razloga. Kršitev konkurenčne prepovedi (izvajanje jezikovnega izobraževanja, s čimer se je ukvarjala tožena stranka, za drug subjekt na trgu) predstavlja tak utemeljen razlog za razrešitev s funkcije direktorja zavoda, enako velja tudi za razrešitev s funkcije vršilca dolžnosti direktorja, ker ima slednji enake pravice in dolžnosti kot direktor, nima le mandata.
izvršba na sredstva države - samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih zavodov
Sodišče prve stopnje je izvršbo pravilno omejilo oz. iz izvršbe pravilno izvzelo tista denarna sredstva na podračunu dolžnice, ki so nujno potrebna za opravljanje njenih temeljnih nalog oz. katere ji je zagotovila država za opravljanje tistih zadev iz državne pristojnosti, ki so z zakonom prenesene nanjo.
Prodajna pogodba veže obe stranki. Izven zahtevka za neveljavnost prodajne pogodbe, ni mogoče uveljavljati vrnitev dela kupnine in trditi, da v pogodbi naveden lastnik ni hkrati prodajalec in da v resnici ni lastnik.
zamudne obresti - odškodnina za nepremoženjsko škodo - razžalitev
Toženec je na zadnji glavni obravnavi izpovedal, da se je zaradi tožnikove izjave "cretino" čutil ponižanega. Iz te izpovedi pa ne izhaja, da je toženec dejansko zaradi te izjave trpel duševne bolečine, za katero bi mu moralo sodišče priznati denarno odškodnino.