zamudne obresti - odškodnina za nepremoženjsko škodo - razžalitev
Toženec je na zadnji glavni obravnavi izpovedal, da se je zaradi tožnikove izjave "cretino" čutil ponižanega. Iz te izpovedi pa ne izhaja, da je toženec dejansko zaradi te izjave trpel duševne bolečine, za katero bi mu moralo sodišče priznati denarno odškodnino.
stvarna služnost – priposestvovanje – pogoji – zavest lastnika služeče nepremičnine o izvrševanju služnosti – dokazno breme na priposestvovalcu
Bistven pogoj za nastanek služnosti je ta, da se izvršuje tako, da je izvrševanje opazno in lastnik temu ne nasprotuje, kar torej pomeni, da mora biti izvrševanje lastniku služeče nepremičnine znano.
Tožnik bi v tem postopku moral verjetno izkazati, da je on predkupni upravičenec za sporna zemljišča, ki so se prodajala kot celota. Večino teh zemljišč pa predstavlja gozd, nekatera celo varovani gozd, le posamezne parcele so kmetijska zemljišča. Potrebno je ugotavljati, kdo je predkupni upravičenec za zemljišče kot celoto. Zakon o gozdovih, kateri v 47. čl. določa, da ima Republika Slovenija predkupno pravico na varovanih gozdovih, določa pa tudi, da imajo predkupno pravico mejaši gozda, ki se prodaja.
Celovita analiza oškodovankine izpovedbe pokaže, da je pištola, ki jo je obtoženi potegnil iz žepa v trgovini, kjer je delala ena sama prodajalka, in v času, ko kupcev ni bilo, vstop vanjo pa je bil zastražen s strani drugega storilca, vsekakor pomenila zelo resno grožnjo, da bo z njo napadeno oškodovankino življenje oziroma telo. Tako jo je v kritičnem času očitno vzela tudi oškodovanka, saj je ocenila, da v dani situaciji možnosti za uspešno odvrnitev storilcev od nameravanega ropa nima, zaradi česar je denar izročila brez upiranja. Oškodovanka je torej obtožencu res sama izročila denar, vendar pod vplivom grožnje, da bo napadeno njeno življenje oziroma telo, kar nadalje pomeni, da je nedvomno podana vzročna zveza med obtoženčevim in oškodovankinim ravnanjem.
izročitev stanovanja - obresti - ugovor sočasne izpolnitve
Po določbi 104. člena Zakona o obligacijskih razmerjih mora, če je pogodba nična, vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe, za vračanje pa ob upoštevanju določbe 122. člena ZOR velja pravilo sočasne izpolnitve. Odločilno je torej vprašanje, kaj je tožeča stranka sploh prejela na podlagi nične pogodbe.
listinska dokazna moč - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ne drži pritožbena navedba, da navedb priče v pritožbi zoper sodbo v neki drugi zadevi ni mogoče uporabiti kot dokaz, saj je tožeča stranka predlagala vpogled v to listino in gre za enega od dokazov, ki jih sodišče ocenjuje v dokaznem postopku in mu tudi v zvezi z ostalimi izvedenimi dokazi daje ustrezno težo. Prvostopno sodišče se je v razlogih sodbe sklicevalo na uradni zaznamek iz kazenske ovadbe, ni pa ničesar reklo o toženčevi izpovedi, posebej o njegovih pojasnilih v zvezi z uradnim zaznamkom. Ker sodišče v zvezi z ugotavljanjem odločilnega dejstva ni ocenjevalo vseh dokazov, je položaj enak, kot da teh dokazov ne bi izvedlo in je tako ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Pravna podlaga zahtevku je neupravičena obogatitev. Tako v teoriji kot v večinski sodni praksi velja, da ima tovrstni zahtevek obogatitveno in ne vrnitveno naravo. Povedano pomeni, da je odločilno vprašanje, za koliko je bil pridobitelj obogaten, ne pa, koliko je prikrajšanec dal.
ZPP člen 8, 8. SPZ člen 99, 212, 99, 212. ZZK-1 člen 8, 8.
priposestvovanje služnosti - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - izvrševanje služnosti - dobrovernost pridobitelja - presoja dokazov
Če pot ni vidna in če toženca nikoli nista videla tožnice in njenih sorodnikov, da bi zatrjevano služnost izvrševali, poleg tega pa jima o služnosti ni ničesar povedala prodajalka nepremičnine, je pravilna ugotovitev sodišča, da sta bila toženca dobroverna pridobitelja nepremičnine.
ZPP-77 člen 197, 284, 284/1. ZPP člen 192, 296, 296/2.
eventualno sosporništvo - vrstni red odločanja o zahtevkih - vročitev tožbe eventualnim sospornikom
V obravnavani zadevi gre za tožbo, vloženo zoper eventualna sospornika in vrstni red obravnavanja pri eventualnem sosporništvu ni predviden, potem tudi ni obvezno, da bi moralo sodišče tožbo vročiti obema strankama naenkrat.
ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1. ZZK-1 člen 160, 160/2, 160, 160/2.
ugovor zoper sklep - nova dejstva in dokazi v pritožbi
Tudi za nasprotnega udeleženca velja, da v pritožbi ne sme navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, če mu je bilo na prvi stopnji omogočeno, da se izjavi o zemljiškoknjižnem predlogu oziroma o vpisu. To pa je drugemu nasprotnemu udeležencu bilo omogočeno in se je o vpisu lahko izjavil v ugovoru zoper sklep zemljiškoknjižne referentke.
izjava osumljenca v predkazenskem postopku - obdolženčevo priznanje
Pogoj za izjavo po 6. odstavku 148. člena ZKP je, da je osumljenec poučen o svojih pravicah in da je njegova izjava dana prostovoljno. Sodišče prve stopnje je na podlagi ocene okoliščin predmetne zadeve, pravilno ocenilo, da je bilo navedenim pogojem zadoščeno.
S tem ko se je obtoženec pred preiskovalnim sodnikom izrecno skliceval na siceršnjo resničnost in točnost njegove izjave, dane v predkazenskem postopku, je slednja postala sestavni del zapisnika o njegovem zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom, saj je bila izraz njegove svobodne procesne volje in je zato opiranje sodbe na takšno izjavo dopustno in zakonito.
Pritrditi je pritožbeni navedbi, da obtoženčevo priznanje ne odvezuje sodišča dolžnosti, da ne izvede še drugih dokazov, kar pa je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi skrbno storilo. Sodišče je dejansko dolžno oceniti verodostojnost obtoženčeve izjave, ki po vsebini pomeni njegovo priznanje, da je storil kaznivo dejanje, in o njem napraviti dokazno oceno, saj ima priznanje za postopek pomen, če je resnično. Taka zahteva izhaja iz načela materialne resnice, po katerem je sodišče dolžno po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo zakonite odločbe (1. odstavek 17. člena ZKP). Konkretna določba 232. člena ZKP oziroma 333. člena ZKP glede priznanja na glavni obravnavi pa zavezuje sodišče, da mora kljub priznanju obtoženca zbirati še druge dokaze.
Izpodbijane odločbe nimajo narave akta vodenja in poveljevanja, saj tožena stranka tožnika ni le razreševala in imenovala na določene dolžnosti, ampak ga je z njimi razporejala in mu določala plačo. Tako gre za akte delovnopravne narave, zoper katere je po tem, ko je pravočasno vložen ugovor, dopustno sodno varstvo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 38, 39.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Ker tožena stranka ni dokazala, da je tožnika opredelila kot trajno presežnega delavca na podlagi kriterijev iz panožne kolektivne pogodbe, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita.
Kot premoženjsko škodo je tožeča stranka uveljavljala izgubljeni dobiček kot preprečitev povečanja svojega premoženja (132. člen OZ), ki pa bi se po vsebini lahko nanašal le na obveznost prevzemnikov tožene stranke, dati skladno 4. členu ZPre ponudbo za odkup delnic tožene stranke pod pogoji in na način, določen s tem zakonom. Pri tako oblikovanem odškodninskem zahtevku tožeče stranke kot pravno priznani škodi, ki naj bi se izražala v izgubljenem dobičku, bi bila podana lahko vzročna zveza le med (ne)ravnanjem prevzemnikov tožene stranke in izgubljenim dobičkom tožnika.
Tudi če bi tožena stranka ravnala skladno 2. odstavku 55. člena ZPre in bi bila postavljena v toženi stranki povsem druga uprava in drug nadzorni svet, kot je bil na podlagi izpodbijanih skupščinskih sklepov, bi bili prevzemno ponudbo dolžni dati tožeči stranki prevzemniki in ne tožena stranka. Postavljeni odškodninski zahtevek se je lahko torej nanašal le na škodo iz naslova izgubljenega dobička, ki bi lahko nastala tožeči stranki zaradi ravnanja prevzemnikov in ne tožene stranke.
Vsebinsko je nepravilna odločitev v izpodbijani prvostopenjski sodbi o ničnosti obeh potrditvenih sklepov in prisojeni primerni odškodnini v višini pravdnih stroškov. Osnovno načelo, ki ga je treba upoštevati v pravdnem postopku, je namreč razpravno načelo (7. člen ZPP). Stranke so tiste, ki morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (1. odstavek 7. člena ZPP). Le v tem okviru bi lahko sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti ugotavljalo ničnost obeh potrditvenih sklepov.
ZPP člen 205, 205/4, 207, 207/4, 205, 205/4, 207, 207/4. OZ člen 82, 82/1, 427, 427/3, 82, 82/1, 427, 427/3.
odstop terjatev - prevzem dolga - razlaga pogodb
Po vsebini je pogodba o odstopu terjatev "pogodba o prevzemu dolga po 427. členu OZ". Tožena stranka je kot prevzemnik dolga namesto dolžnika (tožeče stranke) plačevala delavce (upnike tožeče stranke). Kot izhaja iz ugotovitev prvostopenjske sodbe, so delavci plačilo za opravljeno delo prejeli. Skladno 3. odstavku 427. člena OZ se torej domneva, da so delavci dali svojo privolitev, ker so, kot je bilo ugotovljeno, brez omejitve sprejeli izpolnitev od tožene stranke kot prevzemnika, ki jo je ta izpolnil v svojem imenu.
ZustS člen 44, 44. ZIZ člen 76, 76/2, 76, 76/2. OZ člen 376, 1060, 376, 1060.
zakonske zamudne obresti - tek zamudnih obresti - prepoved ultra alterum tantum - odločba ustavnega sodišča
Ustavno odločbo št. U-I-300/04-25 z dne 02.03.2006 je sodišče dolžno uporabiti tudi v primerih, ko je izvršilni naslov, ki je podlaga predmetne izvršbe, bil izdan in postal pravnomočen pred izdajo te ustavne odločbe.
S sodbo, ki predstavlja izvršilni naslov, ni tudi pravnomočno odločeno o višini terjatve iz naslova zamudnih obresti, ker trenutek plačila obveznosti vnaprej ni znan oziroma določen. O višini terjatve iz naslova zakonskih zamudnih obresti pravnomočno odloči šele izvršilno sodišče, ki pri tem upošteva dan plačila in vsa pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti.
ZMEPIZ člen 45, 46. ZPIZ člen 8, 8/1, 202, 202/3. ZPIZ-1 člen 13, 13/1, 191. ZPP člen 328, 328/1. Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 2, 2/1, 2/1-1.
lastnost zavarovanca - delovno razmerje - pogoj plačila prispevkov
Ker v času veljavnosti ZPIZ (do 31. 12. 1999) za delavce v delovnem razmerju plačilo prispevkov ni bilo pogoj za priznanje lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter za priznanje pokojninske dobe, ima tožnica na podlagi pravnomočne sodbe o obstoju delovnega razmerja od 4. 11. 2994 do 20. 6. 1999 lastnost zavarovanke in se ji to obdobje šteje v pokojninsko dobo, čeprav prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje niso bili plačani.