ZMEPIZ člen 45, 46. ZPIZ člen 8, 8/1, 202, 202/3. ZPIZ-1 člen 13, 13/1, 191. ZPP člen 328, 328/1. Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 2, 2/1, 2/1-1.
lastnost zavarovanca - delovno razmerje - pogoj plačila prispevkov
Ker v času veljavnosti ZPIZ (do 31. 12. 1999) za delavce v delovnem razmerju plačilo prispevkov ni bilo pogoj za priznanje lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter za priznanje pokojninske dobe, ima tožnica na podlagi pravnomočne sodbe o obstoju delovnega razmerja od 4. 11. 2994 do 20. 6. 1999 lastnost zavarovanke in se ji to obdobje šteje v pokojninsko dobo, čeprav prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje niso bili plačani.
ZJSRS člen 28. ZIZ člen 55, 58, 58/4, 55, 58, 58/4. ZPP člen 358, 358/1, 358/1-4, 366, 358, 358/1, 358/1-4, 366.
ugovor dolžnika - nadomestno preživljanje
Javni jamstveni in preživninski sklad s prehodom terjatve vstopi v pravice otroka kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine izdane na podlagi ZJSRS.
Ker sporazum po 251 c ZIP ni bil razveljavljen, so stranke in sodišče nanj vezani, saj ima sklenjen sporazum v delu, v katerem sta bila ugotovljena obstoj in višina zavarovane terjatve, moč izvršilnega naslova.
spor majhne vrednosti - izterjava na podlagi pravnomočnega naslova - neupravičena obogatitev
Tožnik s tožbo ne more zahtevati nazaj tistega, kar je bilo pravno veljavno zarubljeno na podlagi pravnomočne izvršbe. Po določbah 190. čl. Obligacijskega zakonika (OZ) je dolžan prejeto vrniti tisti, ki je brez pravnega temelja obogaten. Vtoževani znesek pa je bil, kot je razvidno iz samih tožnikovih navedb, na toženo stranko prenešen na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi. To pa pomeni, da je za ta prenos sredstev obstajal veljavni pravni temelj.
Med pravdnima strankama je bila res sklenjena sodna poravnava, toda le glede dela tožbenega zahtevka (1.384,31 EUR), o drugem delu zahtevka, pa je bilo že delno pravnomočno odločeno, sicer s sodbo Okrožnega sodišča v K. Glede na to je o pravdnih stroških potrebno odločiti po 154. čl. ZPP, to je glede na uspeh strank v celotni pravdi.
Izpodbijane odločbe nimajo narave akta vodenja in poveljevanja, saj tožena stranka tožnika ni le razreševala in imenovala na določene dolžnosti, ampak ga je z njimi razporejala in mu določala plačo. Tako gre za akte delovnopravne narave, zoper katere je po tem, ko je pravočasno vložen ugovor, dopustno sodno varstvo.
ZIZ člen 21, 21/2, 21, 21/2. ZPP člen 313, 313/2, 313, 313/2. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1, 299, 299/1, 378, 378/1.
stroški pravdnega postopka - zapadlost
Načelno pravno mnenje, ki ga je na občni seji dne 13.12.2006 sprejelo Vrhovno sodišče RS, je ovrglo stališče o kvazideliktni naravi stroškov postopka, ki je utemeljevala prisojo zamudnih obresti od posameznih pravdnih stroškov že pred njihovo odmero s sodno odločbo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 38, 39.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Ker tožena stranka ni dokazala, da je tožnika opredelila kot trajno presežnega delavca na podlagi kriterijev iz panožne kolektivne pogodbe, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita.
Vse dokler pogodba velja, sta jo dolžni stranki izpolnjevati in to tako, kot je bila med njima sporazumno dogovorjena. Enostranske spremembe pogodbe druge stranke ne zavezujejo.
Upnik ima pravico predlagati izvršbo z več sredstvi izvršbe, tako ob vložitvi predloga za izvršbo, kot tudi kasneje med izvršilnim postopkom, vendar to še ne pomeni, da je upravičen tudi do povrnitve vseh izvršilnih stroškov, ki mu ob tem nastanejo, ampak mu gredo le tisti stroški, ki so bili za izvršbo potrebni.
Sodišče lahko pravno osebo oprosti plačila sodnih taks le za vloge, ki so taksativno naštete v I. odstavku 105. člena ZPP.
ZOR člen 449, 449. ZGD člen 394, 394/1, 394/2, 394, 394/1, 394/2. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5. OZ člen 430, 430. SPZ člen 137, 137/1, 154, 154/1, 137, 137/1, 154, 154/1. ZGD-1 člen 425, 425/1, 425/2, 425, 425/1, 425/2.
izvršba na nepremičnine proti zastavitelju - prenehanje terjatve - prevzem obveznosti - prenehanje hipoteke
Dolžnik - zastavitelj v ugovoru in v pritožbi uveljavlja prenehanje zastave sicer na podlagi prvega odstavka 446. člena ZOR (sedaj prvi odstavek 430. člena OZ), vendar pa je v konkretnem primeru temeljno vprašanje, na katerega je v okviru pravilne uporabe materialnega prava treba najprej odgovoriti, ali glede na prej navedene določbe ZFPPod in ZGD sploh še obstaja terjatev. Ni namreč ugotovljeno, ali sta upnika v skladu z določbo drugega odstavka 394. člena ZGD uveljavljala terjatev do družbenikov iz sodnega registra izbrisane gospodarske družbe G. d.o.o., ki je dolžnik po posojilni pogodbi. Če je terjatev na podlagi navedene določbe ZGD prenehala, se je treba opredeliti do vprašanja prenehanja hipoteke kot zastavne pravice upnikov na nepremičninah.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da iz predloženega pooblastila izhaja, da pooblaščenec R. S. ni odvetnik, da pa je v pooblastilu predvideno, da se bosta pooblastitelj in pooblaščenec posebej dogovorila o nagradi. Pritožbeno sodišče soglaša z oceno, da gre za dogovor o nagradi, do katere pooblaščenec glede na predpise, ki veljajo v R Sloveniji, ni upravičen, saj lahko v skladu z določbo 2. člena Zakona o odvetništvu proti plačilu stranke pred sodišči zastopa le odvetnik, drugačno ravnanje pa je opredeljeno kot prekršek (71a člen ZOdv). Gre torej za nezakonito (in kaznivo) ravnanje pooblaščenca, ki mu je prvostopenjsko sodišče zato utemeljeno odreklo pravico do zastopanja drugega tožnika pred sodiščem (2. odst. 87. člena ZPP). Pri tem se prvostopenjsko sodišče v celoti ustrezno sklicuje na takšno stališče teorije, ki se z argumentom prepričljivosti opira na nemško sodno prakso (Galič v Ude et al., Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, str. 371, Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2006).
Z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki z dne 15.4.1999, je bil spremenjen v M.O.K. način plačevanja odvoza smeti tako, da merilo ni bilo več površina stanovanjske oz. poslovne površine, ampak po 3. odst. 34. člena tega Odloka volumen posode, ki jo za odlaganje ločeno zbranega ostanka odpadkov uporablja občan.
pravna sposobnost poslovne enote - neizvedba dokaza - plačilo predujma - dokazno breme
Poslovna enota v času, ko je prišlo do škodnega dogodka, ni imela samostojnega pravnega statusa, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sta pravna naslednika prvotne tožene stranke oba, to je tako prva tožena stranka, ki je nasledila Z., kot tudi druga tožena stranka, ki je pridobila pravno sposobnost šele z vpisom v sodni register.
protipravno ravnanje državnega organa - odškodninska odgovornost
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z razlogi sodbe, da je upravni organ v postopku pridobitve državljanstva ravnal v skladu s takrat veljavnim zakonom o državljanstvu, ki je med ostalim upravnemu organu dopuščal diskrecijsko pravico glede sprejema v državljanstvo. Kasnejša razveljavitev te določbe s strani ustavnega sodišča na to ugotovitev ne vpliva. Odločba je pred tem postala pravnomočna in upravni organi so pravnomočne odločbe dolžni spoštovati. Zato v ravnanju upravne enote ni protipravnosti. Prav tako pa se pritožbeno sodišče strinja z razlogi prvostopnega, da ni protipravnosti niti v zvezi s postopkom po zakonu o tujcih, saj se je tudi ta vodil v skladu s takratnim zakonom, predvsem pa se tožnik na nobeno od v postopku izdanih odločb ni pritožil.
vročanje - mirovanje postopka - pooblaščenec za sprejem pisanj
Nova situacija pa je nastopila tedaj, ko je prvostopenjsko sodišče dne 07.08.2002 prejelo obvestilo odvetnika, kot dotedanjega pooblaščenca tožeče stranke, da je prišlo med njim in tožečo stranko do sporazumne prekinitve pooblastilnega razmerja. V tej zvezi pritožba utemeljeno opozarja, da takega obvestila ni mogoče razumeti kot obvestila vsebovanega v tretjem odstavku 146. člena ZPP namreč, da je stranka odvetniku preklicala pooblastilo. Zato je ocena sodišča prve stopnje, ki je obvestilo štelo kot da gre za preklic pooblastila, po oceni drugostopenjskega sodišča, napačna.
Vročitev po 141. členu ZPP, ki določa način vročanja s posledico fikcije vročitve, pride v poštev le, če naslovnik tam dejansko živi, če pa je, kot v konkretnem primeru, stranka pred tem dejansko bivališče spremenila, fiktivna vročitev tožbe na tak način kot se je ravnalo, ni možna.
S tem ko je obt. pri opravljanju gospodarske dejavnosti oškodovanima vseskozi, tudi po tem, ko je zašel v likvidnostne težave katerih obseg je bil takšen da izdobavljenega blaga ni več mogel plačati, trdil da bo blago plačal, je ravnal v goljufivem namenu kar pomeni, da so v njegovem ravnanju podani tako objektivni kot subjektivni znaki očitanih mu kaznivih dejanj.
Drugotožena stranka bi morala najprej sprejeti sklep o povečanju osnovnega kapitala in šele zatem bi lahko sledila sklenitev pogodbe o konverziji terjatve tožeče stranke v poslovni delež. Zakon o podjetjih (Ur.list. SFRJ, št. 77/88 s spremembami) je izrecno zahteval spremembo pravil, ta pravila pa je lahko določil oziroma spremenil le delavski svet.
nepremoženjska škoda - bodoča škoda - pretekla škoda - dokazno breme
Za presojo ali tožnik upravičeno zahteva s predmetno tožbo odškodnino za novo nepremoženjsko škodo, to je tako, ki je po normalnem teku stvari ne bi bilo mogoče predvideti, bi bilo treba izhajati iz njegovega zdravstvenega stanja ob izdaji sodbe delovnega sodišča dne 16.04.1996. Seveda je dokazno breme o obstoju pogojev za presojo take škode na strani tožeče stranke. Ona bi morala dokazati, da v času izdaje prve sodbe ni bilo mogoče niti predvideti, da se bo tožnikovo zdravstveno stanje, zaradi posledic poškodbe, znatno poslabšalo.