nepremoženjska škoda - bodoča škoda - pretekla škoda - dokazno breme
Za presojo ali tožnik upravičeno zahteva s predmetno tožbo odškodnino za novo nepremoženjsko škodo, to je tako, ki je po normalnem teku stvari ne bi bilo mogoče predvideti, bi bilo treba izhajati iz njegovega zdravstvenega stanja ob izdaji sodbe delovnega sodišča dne 16.04.1996. Seveda je dokazno breme o obstoju pogojev za presojo take škode na strani tožeče stranke. Ona bi morala dokazati, da v času izdaje prve sodbe ni bilo mogoče niti predvideti, da se bo tožnikovo zdravstveno stanje, zaradi posledic poškodbe, znatno poslabšalo.
ZPP člen 184, 185, 190, 190/1, 337, 339, 339/2-11. OZ člen 92.
procesnopravno in materialnopravno razmerje - subjektivna sprememba tožbe - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - ničnost - ugotovitev ničnosti po uradni dolžnosti - trditveno breme
Ker je stranski intervenient postal imetnik terjatve, je v materialnopravnem smislu stopil v položaj upnika terjatve po kreditni pogodbi, ki je predmet tega postopka in ki jo je tožena stranka sklenila s tožečo stranko. Drži sicer, da na ničnost sodišče pazi po uradni dolžnosti, vendar je ugotovitev ničnosti pogodbe odvisna od dejstev. Sodišče dejstev, ki jih stranke ne navajajo, ne more ugotavljati po uradni dolžnosti (razen tistih, ki so splošno znana). Zato sodišče ni napačno uporabilo materialnega prava, ker ničnosti ni upoštevalo po uradni dolžnosti.
Tožeča stranka ni umaknila tožbe proti tretji toženi stranki zaradi morebitne izpolnitve njenega zahtevka, temveč zato, ker je s sklenitvijo sodne poravnave s prvo in drugo toženo stranko dosegla cilj, ki ga je zasledovala, zaradi česar nima več interesa za vodenje postopka proti tretji toženi stranki. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je za odločitev o stroških bistveno, da do umika tožbe proti tretji toženi stranki ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka z njene strani, česar tožeča stranka s pritožbo ni izpodbila.
Ker je bil razveljavljen tudi zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega tožniki utemeljujejo svoj pravni interes za to pravdo in torej tožniki do prodajalca po (razveljavljeni) pogodbi, na katero se sklicujejo, nimajo nobenega zahtevka, je pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da tožniki nimajo pravnega interesa za ugotovitev neveljavnosti pogodbe med tožencem in I.V. V preostalem delu zahtevka gre za ti. izbrisno tožbo. Tožeča stranka na sporni nepremičnini nima nobene pravice, še manj pa pravice, ki bi bila kršena, zato za izbrisno tožbo ni aktivno legitimirana.
Drugotožena stranka bi morala najprej sprejeti sklep o povečanju osnovnega kapitala in šele zatem bi lahko sledila sklenitev pogodbe o konverziji terjatve tožeče stranke v poslovni delež. Zakon o podjetjih (Ur.list. SFRJ, št. 77/88 s spremembami) je izrecno zahteval spremembo pravil, ta pravila pa je lahko določil oziroma spremenil le delavski svet.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC0001986
ZJRM člen 11, 11/1, 11/1-4, 11, 11/1, 11/1-4. ZKP člen 52. ZP-1 člen 12, 12.
prepoved dvojnega sojenja o isti stvari - kazenski postopek - postopek o prekršku - izključitev postopka o prekršku v primeru ustavitve kazenskega postopka
Postopek o prekršku in kazenski postopek hkrati ne smeta teči.
Postopek o prekršku je mogoče ustaviti po 5. tč. 1. odst. 136. čl. ZP-1 le tedaj, ko so izčrpani vsi razpoložljivi in znani dokazi in ko kakšna dopolnitev postopka ni več možna ter izvedeni dokazi ne dajejo opore za ugotovitev, da je obd. storil prekršek.