• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 13
  • >
  • >>
  • 181.
    VSL sklep IV Cp 1483/2005
    7.4.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL50724
    ZZZDR člen 129, 129.
    razmerja med starši in otroci - zunajzakonska skupnost - določitev preživnine
    Potrebe otroka in pridobitne zmožnosti staršev so okoliščine, katerih

    ugotovitev narekuje zakon in brez katerih ni mogoče opraviti presoje,

    ali je bila citirana materialnopravno določba uporabljena pravilno.

    Potrebe otroka je sodišče prve stopnje dolžno ugotoviti, saj mu to

    narekuje zakon, in to ne glede na še tako skromne premoženjske

    zmožnosti preživninskega zavezanca.

     
  • 182.
    VSL sodba I Cpg 1320/2003
    7.4.2005
    USTAVNO PRAVO
    VSL05715
    ZGZS člen 20, 20/2, 20, 20/2. URS člen vsi, vsi.
    članstvo
    Tožena stranka ni postala članica Gospodarske zbornice RS na podlagi

    pristopa, to je prostovoljno. Za toženo stranko ima zato vtoževano

    plačilo zgolj naravo javne (prisilne) dajatve.

    Javne dajatve se smejo po Ustavi določati samo z zakonom (147. čl.

    Ustave RS). Zato mora biti že iz zakona, ki takšno dajatev uvaja in

    ne šele iz podzakonskega predpisa razvidno in predvidljivo, kaj

    država zahteva od davkoplačevalca (primerjaj Ustavne odločbe

    U-I-296/95 z dne 27.11.1996, Ur. l. RS št. 82/97). Ker pa je ZGZS v

    2. odst. 20. čl. le prenesel pooblastilo za določanje članarine na

    upravni odbor gospodarske zbornice, ne da bi opredelil osnovo in

    kriterije za določitev njene višine ter nadzor države nad njenim

    določanjem, je Ustavno sodišče RS na podlagi 48. čl. Zakona o

    ustavnem sodišču (ZUstS) ugotovilo, da je ZGZS v neskladju z Ustavo

    (prim. 1. točko izreka odločbe US, št. U-I-290/96 z dne 11.6.1998 in

    34. ter 35. točko obrazložitve te odločbe, Ur. l. RS št. 49/1998).

    Ustavno sodišče je sicer presodilo, da obveznost plačevanja članskega

    prispevka sama po sebi ni v nasprotju z Ustavo. Kolikor bi bilo

    članstvo v GZS prostovoljno, bi bila tudi višina članarine stvar

    dogovora med člani. Ker je zakonodajalec ustanovil GZS kot samostojno

    organizacijo (2. člen) in ji podelil določeno stopnjo statutarne

    avtonomije (16. člen) zgolj dejstvo, da je določitev višine članarine

    prepustil zborničnim organom, tudi v primeru obveznega članstva

    ustavno ni sporno. Vendar pa zaradi avtonomije GZS članarina ni

    izgubila značaja javne dajatve. Še vedno gre namreč za obvezno

    dajatev, ki je vezana na prisilno članstvo v neki organizaciji (prim.

    31. člen obrazložitve te odločbe).

     
  • 183.
    VDS sodba Pdp 1841/2003
    7.4.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03117
    Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 62, 62.
    plača - osnovna plača
    Znižanje osnovne plače po kolektivni pogodbi ni vezano le na

    začetno relativno razmerje za konkretni tarifni razred. Tudi

    delavci na višje vrednotenih delovnih mestih od tistih, ki

    so pri vrednotenju izenačena z izhodiščem posameznih

    tarifnih razredov, so upravičeni do izplačila osnovne (oz.

    znižane osnovne) plače po pogodbi o zaposlitvi in ne le do

    osnovne plače v višini izhodiščne plače za določen tarifni

    razed (oz. do znižane izhodiščne plače), sicer bi bilo višje

    relativno razmerje njihovega delovnega mesta spregledano,

    delavcem z višjim relativnim razmerjem pa bi se plače

    dejansko znižale za več, kot to dopušča kolektivna pogodba.

     
  • 184.
    VSL sodba I Cpg 1226/2003
    7.4.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05299
    ZOR člen 142, 142.
    prenehanje pogodbe - dolžnik
    Po splošnih pogojih o dobavi toplotne energije, ki so sestavni del

    pogodbe o dobavi toplotne energije, mora odjemalec dobavitelja pisno

    obvestiti o podatkih, ki vplivajo na razmerje med njim in

    dobaviteljem in obvestilo velja od prvega naslednjega obračunskega

    obdobja.

     
  • 185.
    VSL sklep IV Cp 1476/2005
    7.4.2005
    MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL50723
    ZMZPP člen 75, 75.
    preživnina - zvišanje preživnine - pristojnost slovenskega sodišča
    V sporih o zakonitem preživljanju je premoženje toženca lahko temelj

    pristojnosti slovenskega sodišča, če ima toženec v Sloveniji stalne

    prejemke, na katere bo mogoče voditi izvršbo.

     
  • 186.
    VSL sklep II Cpg 159/2005
    7.4.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL05542
    ZIZ člen 58, 58/2, 58, 58/2. ZPP člen 213, 257, 213, 257.
    dokazovanje
    Ob navedenem je pritrditi pritožnikovi navedbi, da je ponudil izvedbo

    dokazov z zaslišanjem, sodišče pa ju ni izvedlo. Pritožbeno sodišče

    ugotavlja, da bi sodišče prve stopnje predlagana dokaza moralo

    izvesti, saj sta bila v predmetni zadevi odločilna za ugotovitev

    dejanskega stanja.

     
  • 187.
    VSL sklep in sodba I Cpg 226/2003
    7.4.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05294
    ZPP člen 7, 212, 7, 212.
    trditveno in dokazno breme
    V smislu pravil o povezanosti dokaznega in trditvenega bremena je

    treba razlagati tudi določilo 258. člena ZPP. Zato je napačna

    interpretacija prvostopnega sodišča tudi v tistem delu, kjer

    pojasnjuje, da je predlog za zaslišanje pravdnih strank zavrnilo

    zato, ker je tožeča stranka predlagala zaslišanje samo svojega

    direktorja, ne pa tudi toženca.

    Iz tega sledi, da mora sodišče dosledno spoštovati določilo 212.

    člena ZPP in sme zaslišati samo eno stranko in samo priče ene stranke

    le ob neaktivnosti druge stranke, ob polnem upoštevanju načela

    kontradiktornosti.

     
  • 188.
    VSL sodba II Cp 702/2005
    6.4.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50002
    OZ člen 179.
    odmera odškodnine
    Sodišče je odmerilo odškodnino za nepremoženjsko škodo v skladu s

    členom 179 OZ.

     
  • 189.
    VSL sodba II Cp 1299/2004
    6.4.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50191
    ZOR člen 45, 45/1, 80, 80/1, 80/2, 111, 112, 112/1, 45, 45/1, 80, 80/1, 80/2, 111, 112, 112/1. ZPP člen 337, 337/1, 360, 360/1, 337, 337/1, 360, 360/1.
    predpogodba - ara - zmota - nove trditve v pritožbi
    Tožnika nimata pravice do vrnitve dvojne are, ker je razlog za

    neizpolnitev predpogodbe na njuni strani.

     
  • 190.
    VSL sklep I Cp 1330/2004
    6.4.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50522
    ZPP člen 338/2, 366, 338/2, 366.
    pritožba zoper sklep
    Zamudni sklep o motenju posesti se ne sme izpodbijati zaradi zmotne

    ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

     
  • 191.
    VSL sodba I Cp 566/05
    6.4.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51125
    ZZZDR člen 12, 52, 59, 12, 52, 59. ZPP člen 286, 337, 499, 499/1, 499/2, 499/3, 286, 337, 499, 499/1, 499/2, 499/3.
    skupno premoženje zakoncev - izvenzakonska skupnost
    V pritožbenem postopku zatrjevano dejstvo obstoja izvenzakonske

    skupnosti že pred sklenitvijo zakonske zveze ni upoštevna okoliščina,

    ker tožnik ni izkazal, da bi tega dejstva ne mogel pravočasno

    uveljavljati. Sicer pa tudi zatrjevanje skupnega življenja le z ene

    strani, ob tem, da druga stranka zanika obstoj skupnega življenja za

    nastanek izvenzakonske skupnosti, ki ima enake pravne posledice kot

    zakonska skupnost pred sklenitvijo zakonske zveze, ne da bi to tudi

    sicer uspel dokazati, ne šteje.

     
  • 192.
    VSL sklep III Cp 1040/2005
    6.4.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48507
    ZIZ člen 34, 34/3, 34, 34/3.
    izvršba na plačo - zaključek izvršilnega postopka
    Stadij oprave dovoljene izvršbe se konča z zadnjim izvršilnim

    dejanjem, s katerim se upnikova terjatev poplača oziroma s sklepom o

    ustavitvi postopka zaradi brezuspešnosti izvršbe.

     
  • 193.
    VSL sklep III Cp 728/2005
    6.4.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48520
    OZ člen 395, 395.
    solidarnost dolžnikov
    Več dolžnikov odgovarja za obveznost solidarno samo, če je tako

    določeno v izvršilnem naslovu.

     
  • 194.
    VSL sklep III Cp 1563/2005
    6.4.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48506
    ZIZ člen 257, 257/1, 257, 257/1.
    predhodna odredba
    Eden izmed pogojev za izdajo predhodne odredbe je, da gre na podlagi

    odločbe domačega sodišča ali drugega organa in ki še ni izvršljiva,

    za denarno terjatev. Če gre torej za terjatev, ki ni denarna,

    navedeni pogoj za izdajo predhodne odredbe ni podan.

     
  • 195.
    VSL sodba II Cp 90/2005
    6.4.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL50186
    ZOR člen 200, 200. ZPP člen 216, 216.
    škoda - odškodnina za strah - prosti preudarek
    Sodišče prve stopnje je pri odločanju o zahtevku za povrnitev gmotne

    škode - stroškov, ki so tožnici nastali v zvezi z vožnjami k

    zdravniku, pravilno uporabilo določbo 216. člena ZPP, po kateri tudi

    pri odškodninskih zahtevkih odloči sodišče po prostem preudarku, ko

    se višina zahtevka ne da ugotoviti ali pa bi se mogla ugotoviti le z

    nesorazmernimi težavami, saj je kljub predloženi dokumentaciji tudi

    po presoji pritožbenega sodišča nemogoče natančno ugotoviti, koliko

    kilometrov je bilo prevoženih zaradi navedene potrebe po zdravljenju

    in opravljanju fizioterapije.

    Presoja višine odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti

    med zdravljenjem ter duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske

    aktivnosti in prestanega strahu pri nihajni poškodbi vratne

    hrbtenice.

     
  • 196.
    VSL sodba I Cp 1137/2005
    6.4.2005
    stanovanjsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50543
    SZ člen 41, 125, 41, 125. ZPP člen 282, 301, 282, 301.
    sklenitev najemne pogodbe - izostanek z naroka - preložitev naroka
    Kadar je stanovanje v denacionalizacijskem postopku vrnjeno v last

    upravičencu do denacionalizacije, ta kot najemodajalec vstopi v

    obstoječo najemno razmerje. Najemnik, ki je že sklenil najemno

    pogodbo s prejšnjim lastnikom stanovanja, zato od novega lastnika ne

    more zahtevati sklenitve nove najemne pogodbe. Če so se v stanovanje

    medtem vselili novi uporabniki, lahko zahteva le sklenitev ustreznega

    aneksa k najemni pogodbi.

    Gola trditev strankinega pooblaščenca, da je zbolel, ne zadošča za

    preložitev naroka, ampak jo mora pooblaščenec brez posebnega poziva

    dokazati z ustrezno zdravstveno dokumentacijo. Če vabilo ni

    preklicano, se mora kljub opravičilu naroka udeležiti, sicer ga

    sodišče lahko pravi v njegovi odsotnosti.

     
  • 197.
    VSL sklep II Cp 2230/2004
    6.4.2005
    IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - POPRAVA KRIVIC
    VSL50185
    ZIKS člen 145, 145. ZIOOZP člen 3/5, 3/5.
    vrnitev zaplenjenega premoženja
    Odškodnina za zaplenjeno premoženje, ki ga ni mogoče vrniti v naravi,

    se plača v obveznicah Republike Slovenije, izdanih na podlagi Zakona

    o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje,

    zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (Ur. l. RS, št. 49/99,

    ZIOOZP) in Uredbe o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za

    zaplenjeno premoženje (Ur. l. RS št. 84/99, Uredba) z obrestmi od

    dneva pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe

    premoženja (10.4.1991) do izdaje obveznic v višini vlog na vpogled

    pri treh največjih bankah po deležu varčevalcev v Republiki

    Sloveniji, od dneva izdaje obveznic do izročitve pa z obrestmi, kot

    jih določa Uredba na podlagi ZIOOZP.

     
  • 198.
    VSL sklep II Cp 1298/2004
    6.4.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50180
    ZD člen 162, 167/1, 162, 167/1.
    terjatev
    Terjatev upnika, ki ni dedič, za poplačilo pogrebnih stroškov, ni

    predmet obravnave v zapuščinskem postopku.

     
  • 199.
    VSL sklep III Cpg 29/2005
    6.4.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05306
    ZPPSL člen 4, 152/1, 152/2, 153, 4, 152/1, 152/2, 153. ZPP člen 328/1, 328/3, 328/1, 328/3.
    plačilo kupnine - popravni sklep - stečajni postopek - pogodba
    Sestavni del predloga stečajnega upravitelja pa je osnutek pogodbe, v

    katerem so določeni pogoji prodaje, med njimi tudi rok za plačilo

    kupnine v točki 2.2. osnutka pogodbe (pri red. št. 117). V njej je

    določeno, da mora kupec prodajalcema ob podpisu pogodbe plačati kot

    varščino 52.000.000,00 SIT, najpozneje v roku trideset dni od podpisa

    pogodbe znesek 268.000.0000,00 in najpozneje v roku 12 mesecev po

    podpisu pogodbe še znesek 200.000.000,00 SIT. Po presoji prodajnih

    pogojev pa je pritožbeno sodišče ugotovilo ob materialnopravnem

    preizkusu izpodbijanega sklepa, da je rok za plačilo zadnjega obroka

    kupnine v nasprotju z materialnopravno določbo 2. odst. 152. člena

    ZPPSL, po katerem rok za plačilo kupnine ne sme biti daljši kot šest

    mesecev od dneva sklenitve pogodbe, ne glede na to, ali kupec plačuje

    kupnino naenkrat ali v obrokih. Navedena določba o skrajnem roku

    plačila kupnine je kogentne narave, kar pomeni, da sodišče navedenega

    roka ne more podaljšati. Čim pa je tako, je prvostopenjsko sodišče

    napačno uporabilo materialno pravo, ko je rok za plačilo zadnjega

    obroka kupnine določilo preko zakonsko določenega roka šestih mesecev

    od sklenitve pogodbe.

    Upnik je dne 22.3.2005 vložil še pritožbo zoper popravni sklep z dne

    16.3.2005, s katerim je sodišče prve stopnje z nabitjem popolnega

    prepisa sklepa na oglasno desko sodišča le odpravilo neskladnost

    prepisa sklepa z izvirnikom. V njej uveljavlja tudi postopkovno

    kršitev, ker prvostopenjsko sodišče pred odreditvijo prodaje ni

    pridobilo tudi mnenja Banke Slovenije o prodaji, kar mu nalga 167.

    člen Zakona o bančništvu.

    Po 3. odst. 328. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL pa se v

    primeru, če se izvirnik in prepis sklepa ne ujemata glede kakšne

    odločitve, ki je vsebovana v izreku sklepa, strankam vročijo

    popravljeni prepisi sklepa s pripombo, da se s tem prepisom nadomešča

    prejšnji prepis. V takem primeru pa teče rok za pravno sredstvo glede

    popravljenega dela sklepa od dneva, ko je bil strankam vročen

    popravljen prepis sklepa. Že je bilo zgoraj obrazloženo, da je bil

    prvotni prepis sklepa, ki je bil nabit na oglasno desko sodišča,

    neskladen z izvirnikom, ker prepis sklepa ni vseboval tudi predloga

    stečajnega upravitelja, ki je bil sestavni del izreka sklepa in v

    katerem so bili opredeljeni pogoji prodaje. Z vročitvijo popravnega

    sklepa s predlogom stečajnega upravitelja preko oglasne deske

    sodišča, je torej skladno s 3. odst. 328. člena ZPP v zvezi s 15.

    členom ZPPSL rok za pritožbo začel teči glede popravljenega dela

    sklepa - to je glede pogojev prodaje od dneva nabitja popravljenega

    prepisa sklepa na oglasno desko sodišča. Pritožnik pa v pritožbi

    uveljavlja postopkovno kršitev zaradi nepribave mnenja Banke

    Slovenije, ki pa bi jo moral pravočasno uveljavljati že v pritožbi

    zoper sklep z dne 17.1.2005, kajti nanaša se na postopek pred izdajo

    sklepa z dne 17.1.2005, v pritožbi zoper sklep z dne 16.3.2005 pa bi

    lahko izpodbijal le pogoje prodaje, ki jih ni vseboval že prepis

    sklepa z dne 17.1.2005.

    Neupošteven je tudi pritožbeni očitek, da kupec pred sklenitvijo

    pogodbe o prodaji stečajnemu upravitelju ni predložil dokumentacije

    oziroma izjave, ki jo predpisuje 4. odst. 153. člena ZPPSL. Morebitne

    nepravilnosti ob sklepanju pogodbe se namreč lahko uveljavljajo le v

    tožbi na neveljavnost prodajne pogodbe, ne pa v pritožbi zoper sklep,

    s katerim prvostopenjsko sodišče šele odredi prodajo premoženja

    stečajnega dolžnika.

     
  • 200.
    VSL sodba I Cp 51/2005
    6.4.2005
    stvarno pravo
    VSL50334
    ZTLR člen 22, 22.
    pridobitev lastninske pravice - plačilo
    Lastnik zemljišča, ki na lastno željo in s soglasjem

    elektorenegetskega podjetja, ki je upravljalec elektrovoda in

    transformatorske postaje (TP), prestavi obstoječe omrežje in TP na

    lastne stroške, s tem ne pridobil lastninske pravice na prestavljenem

    elektrovodu in TP, zato tudi ni upravičen zahtevek za plačilo

    uporabnine.

     
  • <<
  • <
  • 10
  • od 13
  • >
  • >>