ZPP člen 115, 115. OZ člen 376, 1060, 376, 1060.
Dokler razpisani narok za glavno obravnavo ne glede na vložene
prošnje za njegovo preložitev ni preklican, velja, da se bo opravil
in bodo stranke zadele posledice morebitne neudeležbe. Okoliščina, da
imata odvetnika, ki zastopata toženo stranko, obravnavo pri drugem
sodišču, pri tem, da je toženec imel na razpolago, predno je
pooblastil svoja odvetnika, več kot mesec dni časa za pripravo od
sprejetja vabila, ni tak razlog, da bi sodišče moralo narok
preklicati oziroma preložiti. Neudeležba tožene stranke in njegovih
dveh pooblaščencev ne pomeni, da je sodišče toženi stranki
onemogočilo sodelovanje v postopku s pravno pomočjo odvetnika, zlasti
še, ko je tudi sodnik po e-mailu pooblaščencema sporočil, da narok za
glavno obravnavo ne bo preložen, kar pa niti ni bila dolžnost
sodišča.
Tožeča stranka utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe
materialnega prava, ko je sodišče prve stopnje tek zakonskih zamudnih
obresti ustavilo, ko je vsota zapadlih, pa neplačanih obresti,
dosegla višino dolgovane glavnice tudi za predmetno razmerje, čeprav
je nastalo pred 1.1.2002, ko je bil uveljavljen OZ. Prehodna določba
1060. člena OZ v tem primeru napotuje na uporabo ZOR. Ker je bil
dolžnik v zamudi s plačilom, ki je nastalo iz obligacijskega
razmerja, nastalega pred 1.1.2002, in ker so zamudne obresti le
sankcija, in ne morejo nastati samostojno, določbe 376. člena OZ ni
mogoče uporabiti za razmerja, ki so nastala pred njegovo
uveljavitvijo.