• Najdi
  • <<
  • <
  • 9
  • od 13
  • >
  • >>
  • 161.
    VSL sklep III Cp 1220/2005
    13.4.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48516
    ZIZ člen 56, 56/1, 56/2, 61, 61/3, 56, 56/1, 56/2, 61, 61/3.
    ugovor po izteku roka
    Glede na dejstvo, da ugovor po izteku roka ni vezan na rok, vlogi

    predstavljata skupaj en ugovor po izteku roka. Dolžnika sta namreč v

    vlogi z dne 10.1.2005 izrecno navedla, da bosta dokumentacijo

    dostavila v roku 7 dni. Sodišče prve stopnje zato ne bi smelo

    presojati, ali bi dolžnika lahko dokumentacijo predložila že k vlogi

    z dne 10.1.2005, temveč bi moralo ugotoviti, ali dolžnika navajata

    ugovorne razloge v skladu z določbo 1. odstavka 56. člena ZIZ v zvezi

    s tretjim odstavkom 61. člena ZIZ.

     
  • 162.
    VDS sklep Pdp 430/2005
    13.4.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03163
    ZDR člen 8, 8/5, 208, 208/1, 8, 8/5, 208, 208/1.
    kolektivni spor - začasna odredba - sodelovanje sindikata
    Če predlagatelj uveljavlja kršitev glede sodelovanja sindikata v

    postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi po ZDR, mora sodišče najprej

    ugotoviti, ali ima predlagatelj skladno z 5. odst. 8. čl. ZDR položaj

    sindikata pri delodajalcu (nasprotnem udeležencu).

     
  • 163.
    VSL sodba II Cp 1224/2004
    13.4.2005
    obligacijsko pravo
    VSL49972
    ZOR člen 172, 172/1, 172, 172/1. URS člen 26, 26.
    odgovornost pravne osebe
    Uprava za notranje zadeve, ki po svoji uradni osebi vrne oz. izroči

    zaseženi avto na podlagi pomanjkljive identifikacije domnevnemu,

    namesto pravemu lastniku, ravna protipravno.

     
  • 164.
    VSK sklep I Cp 166/2004
    12.4.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01146
    ZPP člen 192, 192.
    umik tožbe - odpoved tožbenemu zahtevku
    Smisel eventualnega sosporništva je v tem, da zajame tožnik v tožbi tožence, ki bi lahko prišli v poštev kot pasivno legitimirani. S tem se izogne morebitni materialnopravni prekluziji ali zastaranju tožbenega zahtevka. Če tekom postopka ugotovi, da je njegov zahtevek proti tožencu, ki ga je postavil na prvo mesto, vprašljiv, ne more biti njegov položaj slabši, če tožbo proti njemu umakne, kot če bi se tožbenemu zahtevku proti temu tožencu odpovedal in bi odpovedi sledila sodba na podlagi odpovedi.

     
  • 165.
    VSK sodba I Cp 567/2004
    12.4.2005
    ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01086
    Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti člen 3, 3/3-9.
    zavarovalna pogodba - odškodninska odgovornost – vzročna zveza
    Tožena stranka, pri kateri je imel delodajalec tožnika zavarovano odgovornost za škodo, se upira plačilu odškodnine za to, ker meni, da so podani razlogi iz 9. tč. 3. odst. 3. čl. Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti, po katerih so iz zavarovanja izključeni odškodninski zahtevki zaradi škod, ki jih povzročajo med drugim kopenska motorna vozila ter samovozni delovni stroji, kateri se premikajo. V konkretnem primeru je prišlo do škode ravno zaradi delovanja viličarja, kajti če tožnik ne bi z viličarjem grebljico povozil, do škode ne bi prišlo. Če bi tožnik hodil po transportni poti, na grebljico ne bi stopil, ker bi jo videl, saj po poti ne bi hodil vzvratno.
  • 166.
    VDS sodba Pdp 1841/2003
    7.4.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03117
    Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 62, 62.
    plača - osnovna plača
    Znižanje osnovne plače po kolektivni pogodbi ni vezano le na

    začetno relativno razmerje za konkretni tarifni razred. Tudi

    delavci na višje vrednotenih delovnih mestih od tistih, ki

    so pri vrednotenju izenačena z izhodiščem posameznih

    tarifnih razredov, so upravičeni do izplačila osnovne (oz.

    znižane osnovne) plače po pogodbi o zaposlitvi in ne le do

    osnovne plače v višini izhodiščne plače za določen tarifni

    razed (oz. do znižane izhodiščne plače), sicer bi bilo višje

    relativno razmerje njihovega delovnega mesta spregledano,

    delavcem z višjim relativnim razmerjem pa bi se plače

    dejansko znižale za več, kot to dopušča kolektivna pogodba.

     
  • 167.
    VSK sklep I Cpg 135/2004
    7.4.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01040
    ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3, 76, 76/1, 76/2, 76/3. ZMZPP člen 87, 87/1, 87, 87/1.
    sposobnost biti stranka - uporaba tujega prava
    Tožeča stranka očitno ni fizična, pa tudi ne pravna oseba.

    Po navedbah tožeče stranke gre pri njej za proizvodno

    podjetje oz. za vinogradniško posestvo, v vsakem primeru pa

    za obliko združevanja, za katero je vprašanje sposobnosti

    biti pravdna stranka, treba presojati po avstrijskem pravu,

    glede na to, da ima tožeča stranka sedež v Avstriji.

     
  • 168.
    VSL sodba I Cpg 1226/2003
    7.4.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05299
    ZOR člen 142, 142.
    prenehanje pogodbe - dolžnik
    Po splošnih pogojih o dobavi toplotne energije, ki so sestavni del

    pogodbe o dobavi toplotne energije, mora odjemalec dobavitelja pisno

    obvestiti o podatkih, ki vplivajo na razmerje med njim in

    dobaviteljem in obvestilo velja od prvega naslednjega obračunskega

    obdobja.

     
  • 169.
    VSL sklep IV Cp 1476/2005
    7.4.2005
    MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL50723
    ZMZPP člen 75, 75.
    preživnina - zvišanje preživnine - pristojnost slovenskega sodišča
    V sporih o zakonitem preživljanju je premoženje toženca lahko temelj

    pristojnosti slovenskega sodišča, če ima toženec v Sloveniji stalne

    prejemke, na katere bo mogoče voditi izvršbo.

     
  • 170.
    VSK sklep I Cpg 362/2004
    7.4.2005
    STEČAJNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
    VSK01038
    ZGD člen 52, 54, 52, 54. ZPPSL člen 47, 47/4-3, 47, 47/4-3.
    revizija
    Za vprašanje, ali je določen gospodarski subjekt zavezan k

    revidiranju, je matični predpis ZGD, zato ZPPSL, ki ureja

    pogoje za izvedbo in postopek prisilne poravnave nad

    dolžnikom (1. čl.), ne more tega vprašanja urejati drugače.

    Pritožnik navaja, da v skladu z ZGD ni zavezan k revidiranju

    računovodskih izkazov, s tem pa smiselno zatrjuje, da gre

    pri njem za takšno majhno družbo po določilih ZGD, za katero

    obveznost revidiranja ne velja. Če to drži, potem zanj ne bo

    veljala obveznost k predložitvi revidiranih listin iz 3. tč.

    4. odst. 47. čl. ZPPSL.

     
  • 171.
    VSL sklep in sodba I Cpg 226/2003
    7.4.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05294
    ZPP člen 7, 212, 7, 212.
    trditveno in dokazno breme
    V smislu pravil o povezanosti dokaznega in trditvenega bremena je

    treba razlagati tudi določilo 258. člena ZPP. Zato je napačna

    interpretacija prvostopnega sodišča tudi v tistem delu, kjer

    pojasnjuje, da je predlog za zaslišanje pravdnih strank zavrnilo

    zato, ker je tožeča stranka predlagala zaslišanje samo svojega

    direktorja, ne pa tudi toženca.

    Iz tega sledi, da mora sodišče dosledno spoštovati določilo 212.

    člena ZPP in sme zaslišati samo eno stranko in samo priče ene stranke

    le ob neaktivnosti druge stranke, ob polnem upoštevanju načela

    kontradiktornosti.

     
  • 172.
    VSL sodba I Cpg 247/2005
    7.4.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05594
    ZOR člen 361, 361/1, 375, 361, 361/1, 375.
    zastaranje - prosta presoja dokazov
    Glede na določbo 1. odst. 9. čl. pogodbe je prvostopno sodišče kot

    datum zapadlosti obveznosti tožene stranke po iz odst. 5. čl. pogodbe

    pravilno štelo datum, ko sta pogodbeni stranki pogodbo podpisali. Ker

    je od tega trenutka dalje tožeča stranka imela upravičenje terjati

    izpolnitev obveznosti, je s tem tudi pričel teči zastaralni rok za

    uveljavljanje te terjatve.

     
  • 173.
    VSC sklep Cp 2034/2003
    7.4.2005
    obligacijsko pravo
    VSC01099
    ZPP člen 190, 190/1, 190/2, 190, 190/1, 190/2.
    odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda
    Ugotovitev, da je tožeča stranka izgubila stvarno legitimacijo, ker je med pravdo terjatev, ki jo ima do tožene stranke, odstopila tretji osebi, ne pomeni avtomatske zavrnitve njenega tožbenega zahtevka, kot je to storilo prvostopno sodišče v konkretnem primeru. 190. člen ZPP namreč sodišču nalaga, da kljub spremembi stvarne legitimacije pravdo med istima strankama (kadar do vstopa pridobitelja v pravdo zaradi nestrinjanja strank ne pride) konča in da pri tem ne upošteva, da je med pravdo prišlo do spremembe stvarne legitimacije, v kolikor ugotovi, da bi bila med prvotnima strankama stvarna legitimacija podana. Pri tem pa mora prvostopno sodišče upoštevati tudi stališče relevančne teorije o tem, da mora tožeča stranka, ki med pravdo cedira svojo pravico, v pravdnem postopku pa ostane stranka, tožbo po odtujitvi spremeniti tako, da zahteva spolnitev v korist pridobitelja.

     
  • 174.
    VSL sodba IV Cp 38/2005
    7.4.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL50726
    ZZZDR člen 82, 82. ZPP člen 337, 337/1, 406, 406/1, 406/2, 414, 337, 337/1, 406, 406/1, 406/2, 414.
    tožba - preživnina za nepreskrbljenega zakonca
    V sporu za ukinitev preživnine zakoncu in za spremembo določene

    preživnine se pritožbene novote upoštevajo v okviru določbe prvega

    odstavka 337. člena ZPP. Obravnavani spor namreč ni eden od sporov iz

    27. poglavja ZPP, za katere zakon dopušča oziroma celo narekuje

    izvedbo dokazov po uradni dolžnosti.

     
  • 175.
    VSL sklep I Cpg 212/2005
    7.4.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05582
    ZOR člen 377, 941, 377, 941.
    zastaranje odškodninskega zahtevka - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - tožba - zapadlost terjatve
    Ker je za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz

    malomarnosti po 1. odstavku 325. člena KZ predpisana zaporna kazen do

    treh let zapora, znaša zastaralni rok v skladu s 4. točko 1. odstavka

    111. člena KZ 5 let, katerega bi moralo, glede na 1. odstavek 377.

    člena ZOR, upoštevati sodišče prve stopnje kot rok zastaranja

    terjatev tožečih strank. Ob upoštevanju pretrganja zastaranja dne

    1.10.1997 zastaralni rok ob vložitvi tožbe še ni mogel izteči, zato

    je ugotovitev o zastaranju zahtevkov tožečih strank materialnopravno

    zmotna. Ker se v posledici napačne uporabe materialnega prava glede

    dolžine zastaralnega roka sodišče prve stopnje ni ukvarjalo z

    vprašanjem višine tožbenega zahtevka tožečih strank, je s tem ostalo

    dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, s čimer je podan

    razveljavitveni razlog iz 355. člena ZPP, v posledici česar je

    pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

     
  • 176.
    VSL sodba I Cpg 1320/2003
    7.4.2005
    USTAVNO PRAVO
    VSL05715
    ZGZS člen 20, 20/2, 20, 20/2. URS člen vsi, vsi.
    članstvo
    Tožena stranka ni postala članica Gospodarske zbornice RS na podlagi

    pristopa, to je prostovoljno. Za toženo stranko ima zato vtoževano

    plačilo zgolj naravo javne (prisilne) dajatve.

    Javne dajatve se smejo po Ustavi določati samo z zakonom (147. čl.

    Ustave RS). Zato mora biti že iz zakona, ki takšno dajatev uvaja in

    ne šele iz podzakonskega predpisa razvidno in predvidljivo, kaj

    država zahteva od davkoplačevalca (primerjaj Ustavne odločbe

    U-I-296/95 z dne 27.11.1996, Ur. l. RS št. 82/97). Ker pa je ZGZS v

    2. odst. 20. čl. le prenesel pooblastilo za določanje članarine na

    upravni odbor gospodarske zbornice, ne da bi opredelil osnovo in

    kriterije za določitev njene višine ter nadzor države nad njenim

    določanjem, je Ustavno sodišče RS na podlagi 48. čl. Zakona o

    ustavnem sodišču (ZUstS) ugotovilo, da je ZGZS v neskladju z Ustavo

    (prim. 1. točko izreka odločbe US, št. U-I-290/96 z dne 11.6.1998 in

    34. ter 35. točko obrazložitve te odločbe, Ur. l. RS št. 49/1998).

    Ustavno sodišče je sicer presodilo, da obveznost plačevanja članskega

    prispevka sama po sebi ni v nasprotju z Ustavo. Kolikor bi bilo

    članstvo v GZS prostovoljno, bi bila tudi višina članarine stvar

    dogovora med člani. Ker je zakonodajalec ustanovil GZS kot samostojno

    organizacijo (2. člen) in ji podelil določeno stopnjo statutarne

    avtonomije (16. člen) zgolj dejstvo, da je določitev višine članarine

    prepustil zborničnim organom, tudi v primeru obveznega članstva

    ustavno ni sporno. Vendar pa zaradi avtonomije GZS članarina ni

    izgubila značaja javne dajatve. Še vedno gre namreč za obvezno

    dajatev, ki je vezana na prisilno članstvo v neki organizaciji (prim.

    31. člen obrazložitve te odločbe).

     
  • 177.
    VSL sklep II Cp 447/2004
    7.4.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50176
    ZD člen 221, 221/1, 221, 221/1.
    pozneje najdeno premoženje
    O dedovanju kasneje najdene zapuščine je treba odločiti na novi

    zapuščinski obravnavi, če zapuščino sestavlja premoženje, ki se

    obravnava po različnih predpisih.

     
  • 178.
    VDS sodba Pdp 1883/2004
    7.4.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03142
    ZDR člen 5, 5/3, 55, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 88/4, 96, 96/1, 5, 5/3, 55, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 88/4, 96, 96/1.
    odpoved pogodbe - presežni delavec
    1. Tožena stranka je imela status manjšega delodajalca. Pri določitvi

    delavcev, katerim je nameravala odpovedati pogodbo o zaposlitvi, zato

    ni bila dolžna upoštevati kriterijev za določitev presežnih delavcev,

    niti ni bila dolžna preveriti možnosti zaposlitve tožnika pod

    spremenjenimi pogoji.

    2. Delavec in delodajalec imata enake pravice in obveznosti, ne glede

    na to, ali je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen ali za

    nedoločen čas. Zato tudi pri ohranitvi zaposlitve delavec, ki ima

    sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ne more imeti

    prednostni pred tistim, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za

    določen čas.

     
  • 179.
    VSL sodba I Cpg 983/2003
    7.4.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL05304
    ZZVZ člen 87, 87/1, 87, 87/1. ZOR člen 23, 24, 23, 24. ZPP člen 2, 7, 7/1, 212, 2, 7, 7/1, 212.
    krivdna odgovornost - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo
    ... Zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju ima zavarovalnica

    pravico do povrnitve škode, ki ji je nastala z izplačilom stroškov

    zdravljenja od delodajalca le, če je delovna nesreča zavarovanca

    posledica opustitve varnostnih oziroma varstvenih ukrepov, zato

    objektivna odgovornost za delodajalca ne pride v poštev.

    Sodišče sme upoštevati le tista dejstva in dokaze, ki so jih navajale

    stranke.

     
  • 180.
    VDS sklep Pdp 437/2005
    7.4.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03206
    ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 204, 204/1, 204/2, 204/3, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 204, 204/1, 204/2, 204/3.
    delovno razmerje - odpoved
    V ZDR ni predvideno sodno varstvo zoper pisno opozorilo

    delavcu na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi

    pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve, saj se

    zakonitost opozorila presoja v okviru presoje zakonitosti

    redne odpovedi PZ iz krivdnega razloga. Zato je sodišče

    tožbo na razveljavitev opozorila pravilno zavrglo. Tožnik pa

    je tudi napačno zahteval sodno varstvo po 3. odst. 204.

    člena ZDR, saj ne gre za disciplinsko sankcijo opomina,

    ampak za opozorilo po 1. odst. 83. člena ZDR.

     
  • <<
  • <
  • 9
  • od 13
  • >
  • >>