ZP-1 člen 57, 57/3, 58, 58/1. ZUP člen 68, 101, 101/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - plačilni nalog – roki – iztek roka
Ko se rok za vložitev pravnega sredstva v hitrem prekrškovnem postopku izteče na soboto, je za ugotavljanje izpolnitve pogojev za prenos izteka roka na ponedeljek treba ugotoviti, ali prekrškovni organ v soboto dela ali ne.
odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa - identiteta storilca - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Pravici do izjave o prekršku in do vložitve zahteve za sodno varstvo sta procesni pravici storilca, določeni s procesnimi določbami ZP-1. Takšne, četudi očitne kršitve procesnih pravic, po besedilu prvega odstavka 171.a člena ZP-1,
veljavnega v času odločanja sodišča, niso izpolnjevale zakonskega pogoja, pod katerim je sodišče na predlog prekrškovnega organa lahko odpravilo ali spremenilo pravnomočno odločbo o prekršku. Sodišče je glede na takrat veljavne predpise pravilno odločilo in zavrnilo predlog za odpravo plačilnega naloga.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - zahteva za sodno varstvo - odločanje prekrškovnega organa - odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dokončna odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja
Iz dopisa storilca izhaja njegova izrecna navedba, da ne vlaga zahteve za sodno varstvo. Gre za izrecno in nepogojno izraženo voljo storilca, da njegov dopis ni zahteva za sodno varstvo kot redno pravno sredstvo v prekrškovnem postopku, ki bi jo prekrškovni organ moral obravnavati v skladu z določbami 63. člena ZP-1.
Če policist, ki je zaznal prekršek, ni sam izdal plačilnega naloga in tudi ne gre za organizirano akcijo policistov, niso podani pogoji za izdajo plačilnega naloga po 57. členu ZP-1 na podlagi osebne zaznave.
ZP-1 člen 113a, 202č, 202č/1, 202č/2, 202d, 202d/2.
odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - začasni odvzem vozniškega dovoljenja
Pred izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče predlagati odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj storilčevo vozniško dovoljenje sploh še ni prenehalo veljati.
odločba o prekršku - opis prekrška - pravica do sodnega varstva - odločanje sodišča - prepoved spremembe na slabše - prepoved reformatio in peius
Ker izrek odločbe o prekršku ni vseboval znakov prekrška, bi moralo sodišče odločbo prekrškovnega organa spremeniti tako, da bi postopek ustavilo. Nasprotno pa je sodišče samo poseglo v opis dejanja v izreku odločbe in vneslo konkretne znake prekrška. S tem je sodišče poleg funkcije sojenja prevzelo tudi funkcijo pregona, kar predstavlja kršitev pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave.
pravica do pritožbe - pravni pouk - nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - pravica do sodnega varstva
ZP-1 ustavitve postopka o predlogu za nadomestitev globe ne predvideva, vendar odločitev sodišča dejansko pomeni zavrnitev predloga za nadomestitev globe, saj predlogu storilke, da se ji omogoči nadomestitev globe, ni bilo ugodeno. Zato je pritožba dopustna, poleg tega pa 74. člen ZP-1, če ni drugače določeno, dovoljuje pritožbo zoper sklep, izdan na prvi stopnji, o kateri odloča višje sodišče.
ZP-1 člen 155, 155/2, 156, 156-4, 156-5, 171, 202e, 202e/2. ZKP člen 427.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dokončna odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - kršitev materialnih določb zakona - pravna opredelitev - odločba o sankciji - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Ugotovitev, ali je storilka sodišču pravočasno predložila potrdilo o prijavi v rehabilitacijski program, je ugotovitev dejanske narave in kot taka ne more biti predmet izpodbijanja z zahtevo za varstvo zakonitosti. So pa okoliščine, ki jih je ugotovilo Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti, vzbudile precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v izpodbijanem pravnomočnem sklepu, in sicer, da storilka sodišču prve stopnje ni (pravočasno) predložila dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program.
ZP-1 člen 59, 59/3, 155, 155/1-8, 167, 167/2. URS člen 22.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve - enako varstvo pravic - obrazložitev odločbe
Za zagotovitev pravice do poštenega sojenja in zaupanja v sodstvo je velikega pomena, da lahko stranka, pa čeprav njenemu zahtevku ali pravnemu sredstvu ni ugodeno, spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo. V izpodbijani sodbi pa se sodišče niti z eno samo navedbo ni konkretno opredelilo do razlogov, ki sta jih kršitelja izpostavila v svojih zahtevah za sodno varstvo.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2007412
ZP-1 člen 62, 62-2, 62a, 62a/1-1. ZPrCP člen 15, 15/1.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa – stvarna pristojnost - pooblastila občinskega redarstva
Občinski redarji so bili tudi pred uveljavitvijo ZPrCP-B pristojni izvajati nadzor na vseh cestah v naselju. Z novelo ZPrCP-B je bilo v prvem odstavku 15. člena ZPrCP za besedno zvezo „cestah v naselju“ dodano besedilo „(vključno z
nekategoriziranimi cestami, ki so dane v javno uporabo)“. Ta sprememba je zgolj pojasnjevalne narave, saj ni uvedla nove oziroma dodatne pristojnosti niti pristojnosti ni zožila, temveč je zgolj pojasnila, da besedna zveza ceste v naselju pomensko vključuje tudi nekategorizirane ceste, ki so dane v javno uporabo.
postopek določitve uklonilnega zapora – posebna pristojnost – krajevna pristojnost - nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti
Okrajno sodišče je izdalo sklep o določitvi uklonilnega zapora, storilec prekrška pa je v času, ko je še imel stalno prebivališče na območju tega sodišča, predlagal, da se globa nadomesti z opravo določenih nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. V času začetka postopka za nadomestitev plačila globe je torej določba tretjega odstavka 202.b člena ZP-1 za to določala pristojnost sodišča, ki je izdalo sklep o uklonilnem zaporu. Storilec prekrška je sicer med postopkom odločanja o njegovem predlogu spremenil stalno prebivališče, ki ni več na območju pristojnosti tega sodišča, ker pa je bil v obravnavanem primeru sklep o določitvi uklonilnega zapora že izdan, se sodišče po uradni dolžnosti ne more več izreči za krajevno nepristojno.
ZP-1 člen 59, 59/3, 65, 65/5, 167, 167/2. URS člen 22, 29.
pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku - odločanje sodišča
Sodišče mora pred meritorno odločitvijo o zahtevi za sodno varstvo preveriti, ali se v spisu nahajajo pravno relevantna dejstva in dokazi, glede katerih se storilec v postopku še ni mogel izjaviti.
ZP-1 člen 58, 58/1, 155, 155/2. ZUP člen 87, 87/4.
zahteva za sodno varstvo - rok za vložitev - smiselna uporaba ZUP - fikcija vročitve
Dan nastopa fikcije vročitve je petnajsti dan od dneva, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispeli pošiljki. Rok za vložitev pravnega sredstva oziroma opravo drugega procesnega dejanja pa prične teči šestnajsti dan.
meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa – odvzem premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi pravni osebi - odmera premoženjske koristi
Prekrškovni organ je na podlagi prvega odstavka 28. člena ZP-1 o odvzemu premoženjske koristi pravni osebi odločil po temelju, odmero in dejanski odvzem premoženjske koristi pa je na podlagi drugega odstavka 191. člena ZP-1 opravilo sodišče v posebnem postopku.
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona – pretrganje zastaranja - kršitev materialnih določb zakona
Med dejanjema, ki merita na pregon storilca prekrška, to je posredovanjem zahteve za sodno varstvo pristojnemu sodišču dne 11. 10. 2007 in pridobitvijo seznama vodenih postopkov o prekršku dne 4. 6. 2009, nista minili dve leti, zato je bil tako imenovani relativni zastaralni rok iz prvega odstavka 42. člena ZP-1 pretrgan in je zastaranje začelo teči znova.
stroški postopka – kdo plača stroške postopka – sklep o stroških - odločanje sodišča - prepoved reformatio in peius
Pravilna je ugotovitev vložnika zahteve za varstvo zakonitosti, da sodišče v obravnavanem primeru o stroških postopka ni odločilo, ker odločitve o njih ni zapisalo v izreku sodbe. Vendar pa uveljavljane kršitve Vrhovno sodišče ne more odpraviti z razveljavitvijo obsodilnega dela izpodbijane pravnomočne sodbe, kakor predlaga vložnik, ker sodišče ob ponovnem odločanju o prekršku ne bi moglo odločiti o delu stroškov, ki se nanašajo na prekrška, v zvezi s katerima je bil postopek ustavljen. Vrhovno sodišče pa izpodbijane pravnomočne sodbe v celoti ne more razveljaviti, ne da bi s tem ravnalo v škodo storilca prekrška, ter s tem kršilo določbo dvanajstega odstavka 65. člena v zvezi s 171. členom ZP-1.
ZP-1 člen 14, 14/3, 59, 59/3, 155, 155/2, 167, 167/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - zahteva za sodno varstvo - pravica do sodnega varstva - obrazložitev odločbe - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti
Sodišče v obrazložitvi sodbe ni presodilo relevantnih navedb zahteve za sodno varstvo, ki se nanašajo na razbremenitev odgovornosti pravne osebe za očitane prekrške.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE
VS2007343
ZP-1 člen 65, 65/4. URS člen 22, 29. EKČP člen 6.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obdolženca - ustna obravnava
Izvedba ustne obravnave je potrebna zlasti tedaj, ko so edina podlaga za kaznovanje storilca opažanja policistov, storilec pa v zahtevi za sodno varstvo izpodbija verodostojnost njihovih ugotovitev. Izvedba dokaznega postopka, ob zagotovitvi vseh jamstev iz 6. člena EKČP oziroma 29. člena URS, je v postopku z zahtevo za sodno varstvo pogojena predvsem z naravo vprašanja, ki ga kršitelj obrazloženo (in ne zgolj pavšalno) izpostavlja v vloženi zahtevi za sodno varstvo. Ob tem ni ključno, ali kršitelj v zahtevi za sodno varstvo tudi izrecno zahteva opravo ustne obravnave oziroma predlaga svoje zaslišanje ali izvajanje dokazov.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – prekoračitev obdolžilnega predloga - prepoved reformatio in peius
Tako prekrškovni organ kot sodišče smeta na podlagi ugotovitev dokaznega postopka opis dejanskega stanja prekrška prilagoditi, vendar morata poleg pravice storilca do izjave v tem primeru upoštevati tudi prepoved reformatio in peius. Plačilnega naloga oziroma odločbe o prekršku ne smeta spremeniti v storilčevo škodo, odločitev pa mora ostati tudi znotraj istega historičnega dogodka.