bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - pravica do sodnega varstva - obrazložitev odločbe - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti
Sodišče se mora z navedbami strank seznaniti ter se do njih, če so dopustne in za odločitev pomembne, v obrazložitvi sodne odločbe tudi opredeliti. Pri tem sodišče ni dolžno posebej odgovarjati na vsak pravni argument stranke, mora pa se opredeliti do tistih, ki so za presojo spora odločilni. Za zagotovitev pravice do poštenega sojenja kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo je pomembno, da stranka, če njenemu zahtevku ali pravnemu sredstvu ni ugodeno, lahko spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo, ter da ne ostane v dvomu, ali jih sodišče ni enostavno prezrlo.
pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - možnost izjave o prekršku - izvedenstvo - seznanitev z izvedenskim mnenjem
Pri presoji, ali je imela obramba zadostne možnosti izjaviti se o izvedenskem mnenju, je potrebno najprej presoditi, ali je bil rok za podajo izjave sploh določen in šele nato, ali je bila dolžina tega roka v obravnavanem primeru primerna.
ZP-1 člen 155, 155/1-8, 156, 156-1. ZOro-1 člen 50, 77, 82.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pomanjkljivosti odločbe - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – lovska družina - odgovornost upravljalca strelišča - vodenje evidenc
Prekršek po 19. točki prvega odstavka 82. člena ZOro-1 v zvezi z drugim odstavkom 77. člena ZOro-1 je lahko storjen le v primeru, da gre za civilno in ne lovsko strelišče, kar mora biti v postopku ugotovljeno. Sodišče pa ni odgovorilo na navedbe storilke, da v obravnavani zadevi niso podani znaki prekrška, saj gre za lovsko strelišče.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2007140
ZP-1 člen 65, 65/4, 68, 155, 155/2. URS člen 29, 29-3. ZPrCP člen 8.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - odločanje sodišča - načelo materialne resnice
Storilec ne more ovreči domneve iz prvega odstavka 8. člena ZPrCP zgolj z zatrjevanjem razbremenilnih dejstev, temveč mora, če želi pri sodišču vzbuditi dvom glede domnevanega dejstva, za svoje trditve predlagati (predložiti) dokaze.
V konkretnem primeru je storilec navedel, da je vozilo, s katerim je bil storjen prekršek, kritičnega dne vozil in imel v uporabi njegov sin, predložil pa je tudi pisno izjavo, v kateri ta izjavlja, da je kritičnega dne vozil očetov avto in povzročil očitani prekršek.
Sodišče, ki je očitno podvomilo, da je izjavo podala navedena oseba, bi moralo v skladu z načelom materialne resnice v dopolnjenem dokaznem postopku to pravno odločilno dejstvo samo raziskati in kljub odsotnosti storilčevega dokaznega predloga pričo (storilčevega sina) zaslišati.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - opustitev dolžnega nadzorstva
V opisu dejanskega stanja je naveden status storilke kot odgovorne osebe pri pravni osebi in opredeljena je njena opustitev, to je dopustitev, da je druga oseba na bencinskem servisu v svoje osebno vozilo točila kurilno olje, zato v opisu nekonkretizirana navedba o storilkini opustitvi dolžnega nadzorstva ni odločilna.
ZP-1 člen 2, 2/2, 42, 42/1, 66, 66/3, 156, 163, 171. ZP-1H člen 30. ZKP člen 420, 420/2.
prekrški - zastaranje pregona - procesna predpostavka za začetek postopka - meje sankcioniranja prekrškov - milejši zakon – zahteva za sodno varstvo – pravica do pritožbe - pravno sredstvo prekrškovnega organa - odločanje višjega sodišča o pritožbi – kršitev materialnih določb zakona - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Pravilo milejšega zakona iz drugega odstavka 2. člena ZP-1 velja samo za določbe materialnopravne narave, določba prvega odstavka 42. člena ZP-1 pa ima naravo procesne predpostavke za začetek postopka o prekršku.
Sklepanje o tem, ali neka dejanska ugotovitev (v spisu se nahaja fotografski posnetek nepravilno parkiranega osebnega vozila) ustreza določenemu pravnemu pojmu iz pravne norme (ugotovitev prekrška s tehničnimi sredstvi), pomeni pravno sklepanje. Nestrinjanje s takšnim pravnim sklepanjem ne predstavlja izpodbijanja dejanskega stanja, temveč uveljavljanje kršitve materialnih določb ZP-1.
Višje sodišče se je s tem, ko je navedlo razloge, zakaj po njegovi presoji pritožnik uveljavlja nedovoljen razlog zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, opredelilo tudi do tega, zakaj pritožnik ne uveljavlja kršitev procesnih in materialnih določb zakona, in mu dodatnih razlogov v zvezi s tem ni bilo potrebno navajati.
hitri postopek – smiselna uporaba ZUP – vrnitev v prejšnje stanje - kršitev materialnih določb zakona – odgovornost pravne osebe - odgovornost v primeru stečaja ali prenehanja – prenehanje pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe
Prenehanje subjekta, pri katerem je odgovorna oseba delovala, ni upoštevna okoliščina pri izreku sankcije odgovorni osebi za storjeni prekršek.
ZP-1 člen 65, 65/4, 155, 155/2. URS člen 22, 29. EKČP člen 6.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dopolnitev dokaznega postopka - izvajanje dokazov v korist obdolženca
S tem, ko sodišče, kljub obrazloženim navedbam storilca prekrška v zahtevi za sodno varstvo, s katerimi je izpodbijal verodostojnost oškodovanca, storilca ni zaslišalo ter verodostojnosti obremenilne izjave oškodovanca ni preverilo z zaslišanjem očividca dogodka, je kršilo 22. in 29. člen Ustave ter prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP) v zvezi s četrtim odstavkom 65. člena ZP-1.
kršitev materialnih določb zakona – odgovornost pravne osebe - odgovornost v primeru stečaja ali prenehanja – odgovornost odgovorne osebe
Kasnejše prenehanje pravne osebe nima nikakršnega vpliva na odgovornost njene odgovorne osebe za storjeni prekršek. Odgovorna oseba s prenehanjem pravne osebe ne preneha obstajati in zato ni nobene ovire, da se ji ne bi izrekla sankcija za storjeni prekršek.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja – pravice obdolženca - dokazni postopek – dopolnitev dokaznega postopka
Obstoječa zakonska ureditev postopka z zahtevo za sodno varstvo ne pomeni, da je pravica obdolženca do osebne udeležbe v postopku izključena oziroma odvisna zgolj od subjektivne presoje sodnika. Sodnikovo polje presoje o tem, ali je prekrškovni organ dejansko stanje pravilno in popolno ugotovil ter ali je treba dokazni postopek dopolniti oziroma ponoviti po pravilih rednega sodnega postopka, je omejeno z obdolženčevo pravico do poštenega postopka.
ZP-1 člen 55, 55/1, 55/2, 55/3, 65, 65/4, 155, 155/2. URS člen 22, 29. EKČP člen 6.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - postopek pred prekrškovnim organom - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca
Sodišče bi glede na argumentirane navedbe zahteve za sodno varstvo ustrezno dokazno oceno lahko napravilo le, če bi kršitelja in avtorja obremenilnih izjav zaslišalo ter kršitelju omogočilo aktivno udeležbo v postopku in izvajanje dokazov v svojo korist.
ZP-1 člen 14, 14/3-2, 59, 59/3, 155, 155/2, 167, 167/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – obrazložitev odločbe - zahteva za sodno varstvo – presoja navedb zahteve - odgovornost pravne osebe – razbremenitev odgovornosti
Ekskulpacijski razlog kršenja navodil in pravil pravne osebe in kršenja pogodbe o zaposlitvi se lahko uveljavi le na podlagi predhodno izkazanega in dokazanega dejstva, da je pravna oseba v okviru dolžnega nadzorstva izvedla vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška - kateri so primerni pravočasni ukrepi, je dejansko vprašanje, ki se presoja v vsakem konkretnem primeru.
Bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 je podana, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba nima razlogov oziroma so razlogi nerazumljivi. V okviru uveljavljane kršitve sodišče presoja le tiste očitke zahteve za varstvo zakonitosti, ki se nanašajo na odločilna dejstva, o katerih nista zavzela stališča niti prekrškovni organ niti sodišče.
bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev sodbe – meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa - zahteva za sodno varstvo – odgovornost pravne osebe
Sodišče v obrazložitvi sodbe ni vsebinsko presodilo bistvenih pravno relevantnih navedb zahteve za sodno varstvo, ki se nanašajo na razbremenitev odgovornosti pravne osebe za očitani prekršek.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – nasprotja v razlogih sodbe - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Vrhovno sodišče ugotavlja, da je edino vozilo, ki je vidno na fotografiji prekrškovnega organa, v prihajanju (in ne odhajanju, kot je ugotovilo sodišče), medtem ko navzgor obrnjena puščica v podatkovni vrstici na fotografiji kaže, da je bila hitrost izmerjena odhajajočemu vozilu - to pa poraja precejšen dvom v pravilno ugotovljeno dejansko stanje.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2007050
ZP-1 člen 65, 68, 155, 155/2. ZPrCP člen 8. ZVCP-1 člen 233, 233/1. URS člen 29, 29-3.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - načelo materialne resnice
Če je sodišče dvomilo v resničnost predložene pisne izjave priče, bi moralo, da bi ta dvom razčistilo, kljub odsotnosti storilčevega dokaznega predloga pričo samo zaslišati. Le takšna razlaga prvega odstavka 8. člena ZPrCP omogoča procesno ravnovesje oziroma ustrezno porazdelitev dokaznega bremena med sodiščem in storilcem pri ugotavljanju materialne resnice v tovrstnih postopkih.
postopek pred prekrškovnim organom - plačilni nalog – možnost izjave o prekršku - hitri postopek - identiteta storilca - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev – ugotavljanje identitete
Trditev zahteve za varstvo zakonitosti, da je bil s plačilnim nalogom kaznovan nekdo, ki dejansko ni storil prekrška, predstavlja uveljavljanje razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja;iz okoliščin, ki jih v podkrepitev zatrjevanega dvoma o resničnosti odločilnega dejstva navaja vložnik zahteve, ne izhaja precejšnja stopnja verjetnosti, da se je neka druga oseba, katere identiteta ni bila ustrezno preverjena, v postopku o prekršku lažno izdajala za storilca prekrška.
hitri postopek o prekršku - plačilni nalog - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave - možnost izjave o prekršku - postopek pred prekrškovnim organom – zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča
S tem, ko sodišče ni upoštevalo izjave kršitelja (ne glede na to, da ga je k podajanju te izjave samo pozvalo), ni kršilo njegove pravice do izjavljanja v postopku, saj do podajanja dodatnih pisnih argumentov v postopku z zahtevo za sodno varstvo po zakonu ni bil upravičen.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočnost - formalna pravnomočnost – materialna pravnomočnost - odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa
Odločba, ki se izpodbija z zahtevo za varstvo zakonitosti, mora obstajati v pravnem smislu, torej da sama zase ali v zvezi z drugimi odločbami, izdanimi v postopku o prekršku, odloča o določeni stvari oziroma ureja pravno pomembna razmerja konkretnega primera.
Odločba prve in druge stopnje skupaj predstavljata pravnomočno sodno odločbo. Če je pravno sredstvo na drugi stopnji zavrnjeno, niti ena niti druga odločba v tem primeru ne obstajata samostojno.