zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočnost - formalna pravnomočnost – materialna pravnomočnost - odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa
Odločba, ki se izpodbija z zahtevo za varstvo zakonitosti, mora obstajati v pravnem smislu, torej da sama zase ali v zvezi z drugimi odločbami, izdanimi v postopku o prekršku, odloča o določeni stvari oziroma ureja pravno pomembna razmerja konkretnega primera.
Odločba prve in druge stopnje skupaj predstavljata pravnomočno sodno odločbo. Če je pravno sredstvo na drugi stopnji zavrnjeno, niti ena niti druga odločba v tem primeru ne obstajata samostojno.
bistvena kršitev določb postopka - pravica do pritožbe - rok za vložitev – pravočasnost pritožbe - smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku - smiselna uporaba ZUP – oddaja priporočene pošiljke - oddaja priporočene pošiljke na bencinskem servisu
Pooblaščeni bencinski servisi Petrol so kontaktne točke, na katerih se lahko oddajo tudi priporočene poštne pošiljke, in zanje veljajo v zvezi s sprejemanjem in oddajo priporočenih poštnih pošiljk enaka pravila kot za pošto.
ZP-1 člen 122, 155, 155/2, 171. ZKP člen 420, 420/2, 427.
kršitev določb postopka o prekršku - odgovornost za prekršek - prištevnost - procesna sposobnost - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Ugotovitev, kakšna je bila vsebina storilčeve zavesti in volje v trenutku storitve prekrškov, je ugotovitev dejanske narave in kot taka ne more biti predmet izpodbijanja z zahtevo za varstvo zakonitosti.
ZP-1 člen 14, 55, 155, 155/1-8, 155/2. URS člen 29.
bistvena kršitev določb postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - izvajanje dokazov – odločanje o dokaznem predlogu – vnaprejšnja dokazna ocena - odgovornost pravne osebe – ekskulpacijski razlog
Sodišče je storilki prekrška z izrecnim presumiranjem izpovedbe predlaganih prič in z vnaprejšnjo dokazno oceno njunih izpovedb kršilo pravico do obrambe.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS2006948
ZP-1 člen 19, 20, 155, 155/1-8, 202b, 202c, 202c/3, 202c/4.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nasprotje med izrekom in razlogi - uklonilni zapor - nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - določitev naloge – prisilna izterjava
Ob ugotovitvi, da storilec ni zmožen plačati globe, sodišče kljub oviri, da CSD ni uspel najti ustrezne organizacije, ne bi smelo odločiti, da se globa izterja prisilno, temveč bi moralo z odločitvijo počakati, dokler CSD sodišču ne bi sporočil izbrane organizacije, ki bi storilcu omogočila opravljanje nalog.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve - obrazložitev odločbe – odgovornost samostojnega podjetnika posameznika
Sodišče je v razlogih sodbe ugotovilo, da storilec prekrška ni z ničemer izkazal, kako je organiziral delo voznika, ali mu je dajal navodila in kakšna so ta navodila bila, kako je izvajal redne kontrole za zagotovitev spoštovanja predpisov, ter, da se zgolj z dejstvom, da ima voznik opravljene temeljne kvalifikacije, ne more razbremeniti odgovornosti za prekrške.
Maksimum izrečene enotne globe je omejen z dvakratnikom najvišje mere globe, ki jo je za posamezne vrste kršiteljev dopustno predpisati po določbi 17. člena ZP-1, in ne z dvakratnikom najvišje določene oziroma predpisane globe v posameznem primeru (tretji odstavek 91. člena ZVOP-1).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006999
ZP-1 člen 155, 155/1-8. ZPrCP člen 56, 58.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih – vključevanje v cestni promet
Z vidika pravne opredelitve storilčevega ravnanja je pravno relevantno, ali gre v obravnavanem primeru za križišče enakovrednih cest ali pa za križišče prednostne in neprednostne ceste. Vrhovna državna tožilka v zahtevi za varstvo zakonitosti ne izrecno ne po vsebini ne uveljavlja kršitve (materialnega) predpisa o prekršku, zato Vrhovno sodišče tega vprašanja ni moglo presojati.
ZP-1 člen 14, 62, 62-1, 62a, 62a-2, 156, 156-1. ZOPOKD člen 4.
razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo – meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost pravne osebe
Tudi če pravna opredelitev prekrška v plačilnem nalogu ne zajema določbe 14. člena ZP-1, ki v povezavi z določbami ZOPOKD predstavlja podlago odgovornosti pravne osebe za prekrške druge osebe, ni podana kršitev materialnih določb zakona, če so znaki očitanega prekrška in odgovornost storilca dovolj razumljivo in popolno konkretizirani v opisu dejanskega stanja, priloženem zahtevi za sodno varstvo.
Če sodišče zavrne zahtevo za sodno varstvo, v izreku izpodbijane sodbe ni treba ponovno podajati opisa prekrška in konkretizacije zakonskih znakov.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006966
ZP-1 člen 65, 65/4, 68, 155, 155/2. URS člen 29, 29-3. ZPrCP člen 8.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - odločanje sodišča - načelo materialne resnice
Če bi se izkazalo, da storilec ni lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, ki je na fotografiji prekrškovnega organa, glede vprašanja, ali je morda vozil ta avtomobil, zakonska domneva iz prvega odstavka 8. člena ZPrCP sploh ne bo več prišla v poštev. V takem primeru bo moral prekrškovni organ storilcu dokazati, da je vozil vozilo, ki je na fotografiji prekrškovnega organa.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006961
ZP-1 člen 22, 22/3.
sankcije za prekršek - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - vsota doseženih kazenskih točk - čas storitve prekrška - pravnomočnost odločbe
Klavzula o pravnomočnosti ne vzpostavi pravnomočnosti, če za njen nastop niso izpolnjeni pogoji; prav tako razveljavitev navedene klavzule ne more odpraviti pravnomočnosti, če je ta že nastopila.
Pogoji za izrek sankcije morajo biti izpolnjeni ob odločanju prvostopenjskega sodišča, zato ni pomembno, da je bila odločitev glede izreka kazenskih točk pravnomočna ob odločanju višjega sodišča.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006954
ZP-1 člen 65, 68, 155, 155/2. URS člen 29, 29-3. ZPrCP člen 8.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - odločanje sodišča – načelo materialne resnice
Določbe prvega odstavka 8. člena ZPrCP ni mogoče razumeti tako, da mora storilec z dokazi prepričati sodišče, da prekrška ni storil, ampak lastniku oziroma imetniku pravice uporabe vozila nalaga predložitev razbremenilnih dokazov (vsebinsko in na konkretiziran način).
V konkretnem primeru je storilec zanikal storitev očitanega prekrška, navedel, da vozila ni uporabljal in je bil na dan, ko je bil storjen očitani prekršek, cel dan na delovnem mestu. Kot dokaz je izjavi priložil potrdilo omenjenega podjetja ter navedel, da se po potrebi pridobi izjave treh prič, ki so bile v času prekrška z njim na delovnem mestu.
Sodišče, ki je očitno podvomilo, da je bil storilec na omenjenem naslovu prisoten ves čas in da je izjavo res podal direktor podjetja, bi moralo v skladu z načelom materialne resnice v dopolnjenem dokaznem postopku ti pravno odločilni dejstvi samo raziskati in kljub odsotnosti storilčevega dokaznega predloga pričo (direktorja podjetja) samo zaslišati.
hitri postopek - plačilni nalog - zahteva za sodno varstvo - meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa - odgovornost lastnika vozila - možnost izjave o prekršku - pravice obrambe - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga
Lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila je v posebnem dokaznem položaju, ki zaradi življenjskih izkušenj temelji na domnevi, da je lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila tudi storilec ugotovljenega prekrška.
Sodišče pa mora presoditi predlagane oziroma predložene razbremenilne dokaze, izvesti dokaze, glede katerih je storilec z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal njihovo pravno relevantnost, in v skladu z načelom proste presoje dokazov oceniti, ali je z njimi izkazan razumen dvom glede domnevanega dejstva.
bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev sodbe – razlogi o odločilnih dejstvih – sankcija za prekršek – opomin
Če sodišče namesto globe izreče opomin, mora obrazložiti olajševalne okoliščine, ki prekršek delajo posebno lahek, sicer je podana kršitev 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006957
ZP-1 člen 57, 62a, 65, 155, 155/1-8. URS člen 29.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca – dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca – zaslišanje obremenilnih prič – meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa – obseg izpodbijanja - odločilno dejstvo
D
okazno breme glede vprašanja, ali in s katerim vozilom je bil prekršek storjen, je na strani prekrškovnega organa. Šele ko je z gotovostjo ugotovljeno, da je bil z določenim vozilom storjen določen prekršek, se vzpostavi obrnjeno dokazno breme lastnika tega vozila oziroma imetnika pravice uporabe.
Če se na zaslonu merilnika izpiše zgolj izmerjena hitrost, fotografija vozila pa se ne napravi, temelji zaključek o tem, kateremu vozilu je bila izpisana hitrost izmerjena, izključno na izjavi policista. Kršitelju, ki verodostojnost te izjave v zahtevi za sodno varstvo argumentirano izpodbija, mora sodišče omogočiti soočenje z avtorjem obremenilne izjave ter izvajanje dokazov v svojo korist.
Sodišče v postopku z zahtevo za sodno varstvo na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pazi le v okviru trditev kršitelja, ki v obravnavanem primeru ni niti izrecno niti implicitno izrazil, da očitanega prekrška prekoračitve hitrosti ni storil.
Vprašanje, ali je enak prekršek storil tudi drug voznik, ki ni bil sankcioniran (za katerim naj bi kršitelj vozil), z vidika presoje kršiteljeve odgovornosti ni odločilno.
postopek o prekršku - plačilni nalog - osebna zaznava prekrška - organizirana akcija policistov
Policista, ki sta zaznala prekršek, nista izdala plačilnega naloga, v obravnavanem primeru pa tudi ne gre za organizirano akcijo policistov (enotno uradno dejanje, v katerem posameznega ravnanja policista ni mogoče ločevati od celote), zato niso izpolnjeni pogoji za izdajo plačilnega naloga po 57. členu ZP-1.
ZP-1 člen 2, 42, 42/1, 103, 156, 156-3. ZP-1H člen 30, 30/11.
zastaranje pregona - procesna predpostavka za začetek postopka – kršitev materialnih določb zakona - meje sankcioniranja prekrškov - milejši zakon – redni sodni postopek
Pravilo milejšega zakona iz drugega odstavka 2. člena ZP-1 velja samo za določbe materialnopravne narave, zato pritožbeno sodišče v določbi drugega odstavka 2. člena ZP-1 ni imelo podlage za uporabo nove določbe prvega odstavka 42. člena ZP-1. Glede na to, da se je postopek o prekršku začel pred uveljavitvijo novele ZP-1H, pa pritožbeno sodišče tudi ni imelo podlage za uporabo nove določbe v prehodnih določbah ZP-1H.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - ponovna vložitev zahteve
Če je vrhovni državni tožilec upravičenje vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zoper isto pravnomočno odločbo že konkretiziral, ponovna vložitev ni dovoljena, ne glede na uspeh prve zahteve ali zatrjevane kršitve v novi zahtevi.
ZP-1 člen 67, 67/2, 155, 155/2. ZUP člen 87, 87/4, 88. URS člen 22, 29, 29-2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – vpliv na zakonitost - vročanje - smiselna uporaba ZUP - fikcija vročitve – vročanje pooblaščencu - pravica do učinkovite obrambe – pravica do obrambe z zagovornikom - enako varstvo pravic
Sodišče je vse dokumente pošiljalo zgolj storilcu, čeprav je ta zagovornico pooblastil tako za zastopanje v postopku o prekršku kot tudi za sprejemanje pisanj. Z opustitvijo vročanja njej je sodišče kršilo določbo prvega odstavka 88. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 67. člena ZP-1, a vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ni izkazal vpliva te kršitve na zakonitost odločbe.
Je pa sodišče s takim ravnanjem kršilo pravno jamstvo v postopku o prekršku, zagotovljeno z drugo alinejo 29. člena Ustave - s pravico do obrambe z zagovornikom se uresničuje pravica do učinkovite obrambe. Tak postopek zoper storilca ni bil pošten, zato je treba pritrditi vrhovnemu državnemu tožilcu, da je izpodbijana sodba nezakonita.