davčna napoved na podlagi samoprijave - začetek postopka o prekršku - uradno dejanje pristojnega organa
Iz predstavljene zakonske ureditve je razvidno, da je eden od temeljnih pogojev, da vložitev davčne napovedi na podlagi samoprijave izključi kaznivost za prekršek, da zavezanec davčno napoved vloži najpozneje do začetka postopka o prekršku. V skladu z določbo prvega odstavka 50. člena ZP-1 se postopek o prekršku začne po uradni dolžnosti, ko opravi prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen kakršnokoli dejanje, ali z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca, državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih - ocena dokazov - prosta presoja dokazov - presoja verodostojnosti - odgovornost pravne osebe za prekršek - ekskulpacija odgovornosti
V postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo je prišlo do izvajanja dokazov v pravem dokaznem postopku, kar pomeni, da bi sodišče moralo izvedene dokaze oceniti v skladu z načelom proste presoje dokazov. Sodišče bi moralo vestno pretehtati vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi, na podlagi takšne presoje pa ugotoviti, katero dejstvo se šteje za dokazano ali nedokazano (drugi odstavek 133. člena ZP-1). V obrazložitvi sodbe o prekršku bi moralo kratko navesti, katera dejstva in iz katerih razlogov šteje za dokazana ali nedokazana in kateri razlogi so bili odločilni pri uporabi pravnih predpisov (139. člen ZP-1).
odločba o sankciji za prekršek - fakultativni odvzem predmetov - lastništvo predmeta - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Vrhovnemu sodišču je pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti nastal precejšen dvom o resničnosti odločilnega dejstva, ki je bilo ugotovljeno v pravnomočni sodbi, zoper katero je zahteva vložena, pri čemer je pomembno dejansko stanje v času odločanja pred drugostopenjskim sodiščem.
ZP-1 člen 21, 21/2, 59, 59/3, 155, 155/2, 167, 167/2.
pravica do pravnega sredstva - zahteva za sodno varstvo - bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev sodbe - presoja navedb zahteve za sodno varstvo - odločba o sankciji za prekršek - izrek opomina
Pravno relevantnih navedb zahteve za sodno varstvo sodišče ni presodilo oziroma v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni navedlo svojih zaključkov o tem, zakaj je utemeljen izrek globe namesto opomina, navkljub zatrjevani izpolnitvi predpisane obveznosti pred izdajo odločbe oziroma sodbe o prekršku. V konkretnem primeru zato ravnanje sodišča predstavlja kršitev določbe drugega odstavka 167. člena v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena ZP-1, saj sodišče v obrazložitvi sodbe ni v celoti ocenilo bistvenih in pravno relevantnih navedb zahteve za sodno varstvo, kar je po presoji Vrhovnega sodišča vplivalo na zakonitost sodbe (drugi odstavek 155. člena ZP-1) in je bila storilcu v postopku o prekršku kršena pravica do učinkovitega pravnega sredstva.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - delavnostna teorija - sedež pravne osebe
Glede na opis prekrška je jasno, da za njegov obstoj ni potreben nastanek prepovedane posledice. Za določitev kraja prekrška je zato treba uporabiti t. i. delavnostno teorijo, torej kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati.
kršitev določb postopka o prekršku - odločba o sankciji za prekršek - stranska sankcija - odvzem predmeta - fakultativni odvzem predmetov osebi, ki ni storilec prekrška - načelo sorazmernosti
V primeru odvzema vozila osebi, ki ni storilec prekrška, mora sodišče še posebej skrbno presoditi, ali je z odvzemom mogoče doseči namene te sankcije in ali je podana sorazmernost v ožjem smislu, pri čemer mora odvzem presojati tudi z vidika lastnika avtomobila.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-9, 144, 144/2, 158, 158/4.
bistvene kršitve določb postopka o prekršku - ustavitev postopka o prekršku - stroški postopka - zahteva za sodno varstvo
Prekrškovni organ oziroma sodišče, ki v postopku zaradi več prekrškov, storilca ne spoznata za odgovornega vseh očitanih prekrškov, morata v sodbi oziroma sklepu (če je to mogoče) izločiti tiste stroške, ki so nastali v zvezi s prekrškom, za katerega je bil postopek ustavljen, saj ti stroški bremenijo proračun.
ZP-1 člen 150, 150/1, 151, 151/1, 151/2, 161, 161/1.
pravica do pravnega sredstva - napoved pritožbe - pritožba - laična pritožba - prepozna pritožba
Glede na to, da institut napovedi pritožbe ne sme poslabšati položaja strank, ali jim otežiti pravice do pritožbe, tudi v obravnavani zadevi ni videti nobenega razloga, da bi pozneje vložena prepozna pritožba, predstavljala oviro za vsebinsko obravnavo prvotne vloge, podane v okviru roka za napoved pritožbe. Storilčeva laična pritožba z dne 3. 8. 2017 je namreč vsebovala vse elemente pritožbe. Sodna praksa laične pritožbe, podane v okviru roka za napoved pritožbe, ni štela za nedovoljeno, zato tudi ni mogoče zaključiti, da bi pozneje vložena, prepozna pritožba zoper sodbo z obrazložitvijo, lahko vplivala na dovoljenost prvotne pritožbe, podane zoper sodbo brez obrazložitve.
krajevna pristojnost - kraj storitve prekrška - prepovedana posledica - delavnostna teorija
Opustitev je bila izvršena na sedežu pravne osebe v Ljubljani, saj je delovanje pravne in odgovorne osebe, ki je njen zakoniti zastopnik, ki deluje na sedežu pravne osebe, v konkretnem primeru mogoče vezati le na njen sedež, kjer bi morali biti sprejeti potrebni ukrepi o ustreznem obveščanju potnikov.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-9, 144, 144/1, 144/4, 155, 155/2.
bistvene kršitve določb postopka o prekršku - stroški postopka o prekršku - ustavitev postopka o prekršku - nagrada in potrebni izdatki zagovornika - zahteva za sodno varstvo
V primeru ustavitve postopka proračun bremeni nagrada za storitve, ki jih je zagovornik opravil v konkretni zadevi.
ZP-1 člen 156, 156-1.. ZPrCP člen 28, 28/1.. Odredba o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji (2011) člen 8, 9, 9/1, 9/2.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - znaki prekrška
Za obstoj prekrška po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 28. člena ZPrCP je odločilno, ali je voznik opravljal prevoz skladno z drugim odstavkom 9. člena Odredbe o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji.
kršitev materialnih določb zakona - prenehanje pravne osebe - izbris družbe iz sodnega registra - odgovornost za prekršek - pravni naslednik pravne osebe - izrek sankcije za prekršek
Prenehanje pravne osebe pred pravnomočnim zaključkom postopka o prekršku ni ovira, da je pravna oseba spoznana za odgovorno storitve prekrška, čeprav nima pravnega naslednika. Seveda pa pravni osebi, v takem primeru sankcij za storjeni prekršek ne bo mogoče izreči.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravica do obrambe - ustna obravnava - zaslišanje obremenilne priče - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu - vnaprejšnja dokazna ocena
Sodišče je kršilo pravico do obrambe s tem, ko na ustno obravnavo, kjer sta bili zaslišani priči, ni vabilo niti storilca niti njegove zagovornice. Storilec oziroma njegova zagovornica nista imela možnosti, da bi vsaj enkrat v postopku (na ustni obravnavi) lahko zaslišala tako obremenilno kot tudi predlagano pričo, saj o njunem zaslišanju nista bila obveščena. Pri tem je iz obrazložitve sodbe razvidno, da je sodišče na izvedena dokaza tudi oprlo svojo odločitev. Takšen odvzem procesnih jamstev v konkretnem primeru zato predstavlja kršitev pravice do obrambe iz 29. člena Ustave RS, ki je v zvezi z drugim odstavkom 155. člena ZP-1 vplivala na zakonitost izpodbijane sodbe.
relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - možnost izjave o prekršku - nova dejstva in novi dokazi - načelo materialne resnice - prekluzija
Prekluzijo iz 3. alineje 62. člena ZP-1 je potrebno razlagati ob hkratnem upoštevanju načela materialne resnice. Takšna razlaga pa dopušča poznejše navajanje podrobnejših okoliščin oziroma ravnanj, ki so bila že dovolj določno nakazana v izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška. Glede na to, da tovrstna razlaga prekluzije dopušča konkretizacijo splošnih dejstev iz izjave o dejstvih in okoliščinah, pa je v podkrepitev podrobnejših navedb dopustno predlagati tudi določene dokaze, kot je bilo to v obravnavani zadevi.
ZP-1 člen 2, 2/2, 156, 156-4.. ZDR-1 člen 218.. ZDR-1A člen 217.a, 217.a/1-15, 218/4.. PZ-F člen 78.. URS člen 28, 28/1, 28/2.
kršitev materialnih določb zakona - časovna veljavnost zakona - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis - uporaba milejšega predpisa - dekriminacija dejanja - dejanje ni prekršek
Ko sodišče ali prekrškovni organ odločata o tem, kateri predpis uporabiti, morata v vsakem konkretnem primeru ugotoviti, kateri predpis je veljal v času storitve prekrška in ali je bil ta zakon pozneje morebiti spremenjen. Pri tem je treba upoštevati tudi vse vmesne (interimne) predpise, ki v času izvršitve dejanja še niso veljali, prav tako pa ne veljajo več v času sojenja, če so za storilca milejši.
Sodišče ni upoštevalo, da je bil materialni predpis, ki je v času storitve določal prekršek, to je 218. člen ZDR-1, v vmesnem času razveljavljen, kar bi moralo, saj se skladno z načelom o retroaktivnosti novega milejšega predpisa (drugi odstavek 2. člena ZP-1 in drugi odstavek 28. člena Ustave RS) v primeru, če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialne določbe ZP-1 ali predpisa, ki določa prekršek, uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca (naj)milejši.
Zaključek sodišča, da izvedba predlaganega razbremenilnega dokaza in zaslišanje obdolženca ni nujno potrebna, je v primeru, ko je bil prekršek ugotovljen z neposredno zaznavo policistov, storilec pa je v zahtevi za sodno varstvo obrazloženo izpodbijal ugotovitve prekrškovnega organa in svoje navedbe podkrepil s predlogom za zaslišanje očividke, v nasprotju s pravnimi jamstvi iz 22. in 29. člena Ustave ter 6. členom EKČP.
ZP-1 člen 2, 2/2, 156, 156-4.. ZDR-1 člen 218.. ZDR-1A člen 217.a.. PZ-F člen 78.. URS člen 28, 28/1, 28/2.
kršitev materialnih določb zakona - časovna veljavnost zakona - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis - uporaba milejšega predpisa - dekriminacija dejanja - dejanje ni prekršek
Ko sodišče ali prekrškovni organ odločata o tem, kateri predpis uporabiti, morata v vsakem konkretnem primeru ugotoviti, kateri predpis je veljal v času storitve prekrška in ali je bil ta pozneje morebiti spremenjen. Pri tem je treba upoštevati tudi vse vmesne (interimne) predpise, ki v času izvršitve dejanja še niso veljali, prav tako pa ne veljajo več v času sojenja, če so za storilca milejši.
Sodišče, ki je z izpodbijano sodbo o zahtevi za sodno varstvo zagovornikov pravne in odgovorne osebe razsodilo dne 27. 11. 2017, pri odločanju ni upoštevalo, da je bil materialni predpis, ki je v času storitve določal prekršek, v vmesnem času razveljavljen, kar bi moralo, saj se skladno z načelom o retroaktivnosti novega milejšega predpisa (drugi odstavek 2. člena ZP-1 in drugi odstavek 28. člena Ustave RS) v primeru, če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialne določbe ZP-1 ali predpisa, ki določa prekršek, uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca (naj)milejši.
relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - seznanitev z očitanim prekrškom in dokazi - možnost izjave o predlogu za pripor - navajanje novih dejstev in dokazov - trditveno dokazna prekluzija - načelo materialne resnice - načelo enakosti orožij
Namen prekluzije, ki je v hitrem postopku o prekršku uzakonjena v drugem odstavku 55. člena ZP-1, je (enako kot v kateremkoli drugem postopku) pospešitev, koncentracija in racionalizacija postopka ter zagotovitev pravice procesnega udeleženca do odločanja v razumnem roku.
V hitrem postopku o prekršku je razmerje enakosti med strankama toliko bolj občutljivo in problematično, saj prekrškovni organ sam sproži postopek o prekršku, ki ga praviloma tudi sam ugotovi pri svojem delu (nastopa v funkciji pregona), hkrati pa postane sodnik v lastni zadevi. Zato je še toliko bolj pomembno, da je storilec prekrška pred odločitvijo prekrškovnega organa seznanjen s pravnimi in dejanskimi vidiki nanj naslovljenega očitka, ter dokazi, ki bodo postali podlaga za odločitev prekrškovnega organa. Šele ob takšni (popolni) seznanitvi storilca prekrška z nanj naslovljenim očitkom, je mogoče od njega zahtevati, da že pred odločitvijo prekrškovnega organa navede vsa dejstva in dokaze v svojo korist, pod grožnjo, da jih kasneje v postopku ne bo mogel več uveljavljati.
ZP-1 člen 155, 155/1-8.. ZCestn člen 37, 37/4, 50, 50/5.
opis prekrška - zakonski znaki prekrška - bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Zakonsko določbo o posamezniku, ki ne namesti vinjete s prvotnim lepilom na vozilo, je treba razumeti v povezavi z besedilom petega odstavka 50. člena ZCestn, ki izrecno napotuje na četrti odstavek 37. člena ZCestn. Določbi sta vsebinsko povezani tako, da pomeni prekršek ravnanje posameznika, ki v vlogi cestninskega zavezanca uporablja cestninsko cesto brez pravilnega in veljavnega plačila cestnine. Pojem cestnine po četrtem odstavku 37. člena ZCestn predstavlja obveznost cestninskega zavezanca, da že pred priključevanjem na cestninsko cesto kupi vinjeto in jo tudi nalepi na vozilo. Taka vinjeta mora biti nameščena s svojim prvotnim lepilom in po njeni namestitvi ne more biti prenosljiva. Na tak način je z določbo četrtega odstavka 37. člena ZCestn uzakonjeno dolžnostno ravnanje cestninskega zavezanca, predvidena pa je tudi lastnost vinjete, ki mora biti nalepljena na steklu vozila s svojim prvotnim lepilom. Jezikovna in smiselna razlaga zato omogočata zaključek, da se na podlagi petega odstavka 50. člena ZCestn kaznuje z globo posameznik, ki v vlogi cestninskega zavezanca uporablja cestninsko cesto (avtocesto) z vozilom, na katerem vinjeta ni nameščena s prvotnim lepilom. Tudi na podlagi predstavljenih metod razlage sodišču pri obravnavi tega prekrška ni bilo treba (dodatno) ugotavljati, kdo je namestil vinjeto na vozilo. Prekrškovni organ je zato pravilno opredelil storilkino vožnjo z napačno nameščeno vinjeto kot prekršek po petem odstavku 50. člena ZCestn in jo na tej podlagi oglobil. Tudi sodišče je v 1. in 5. točki obrazložitve sodbe podalo utemeljene in razumne razloge, da se prekršek kaže v vožnji storilke po avtocesti z vozilom, na katerem ni imela skladno s predpisi nameščene vinjete, saj je bila ta prepojena s tekstilnimi vlakni in se je brez težav odlepila s stekla. Gre za obravnavo prekrška vožnje po avtocesti s sicer veljavno, a nepravilno nameščeno vinjeto, zato do očitane kršitve petega odstavka 50. člena ZCestn ni prišlo.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravica do izjave - seznanitev s procesnim gradivom
Storilcu prekrška je tudi v postopku nadomestitve plačila globe in stroškov z delom v splošno korist po 202. a členu ZP-1 treba omogočiti, da se seznani z vsem procesnim gradivom, ki vpliva na odločitev sodišča.