ZP-1 člen 14, 14/3-2, 59, 59/3, 155, 155/2, 167, 167/2.
bistvene kršitve določb postopka - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti - dolžnost seznanitve - opredelitev do navedb strank
Pri dokazovanju razbremenilnega razloga po tretjem odstavku 14. člena ZP-1 velja obrnjeno dokazno breme, ki je na pravni osebi, ki zatrjuje obstoj takšnega razloga. Dvoma tako v konkretnem primeru ni mogoče razlagati v korist storilca. V več odločbah Vrhovnega sodišča je bilo sprejeto stališče, da pravni osebi sicer ni potrebno prepričati sodišča, da je podan zatrjevan ekskulpacijski razlog, vendar pa mora s predloženimi dokazi izkazati določeno stopnjo verjetnosti obstoja tega razloga.
zahteva za sodno varstvo - dovoljenost zahteve za sodno varstvo - relativna bistvena kršitev določb postopka - zavrženje zahteve - ustavitev postopka o prekršku - plačilo globe pred pravnomočnostjo odločbe o prekršku - plačilo polovične globe za prekršek
Treba je pritrditi stališču vrhovnega državnega tožilca, da je bila polovična globa plačana pred pravnomočnostjo plačilnega naloga, s tem pa je po določbi prvega odstavka 57.c člena ZP-1 ugasnila storilkina pravica zahtevati sodno varstvo.
stroški postopka o prekršku - sklep o stroških - obvezne sestavine sodbe - sestavine izreka sodbe - kdo plača stroške postopka
Ker sodišče z izpodbijano sodbo ni odločilo o stroških postopka o prekrških in v izreku sodbe tudi ni odločilo, kdo je stroške dolžan plačati, je kršilo prvi odstavek 138. člena in prvi odstavek 145. člena ZP-1 na način iz drugega odstavka 155. člena ZP-1.
relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - sestavine sodbe - izrek sodbe - odločitev o stroških postopka - kdo plača stroške postopka - ugotovitvena odločba
Odločitev o stroških je sestavni del izreka sodbe, s katero je sodišče odločilo o zahtevi za sodno varstvo in mora vsebovati odločitev o tem, kdo plača stroške in kolikšni so (prvi odstavek 145. člena ZP-1).
V obravnavani zadevi je sodišče v izreku izpodbijane sodbe odločilo zgolj, da bodo stroški postopka odmerjeni v skladu s 7. točko 5. člena v zvezi s šestim odstavkom 3. člena in 7. točko 2. člena ZST-1. Kljub temu, da so v postopku nastali tudi drugi stroški, sodišče o teh v izpodbijani sodbi ni odločilo, ampak se je zgolj sklicevalo na določbe ZST-1, ki ne more biti podlaga za naložitev v plačilo drugih stroškov postopka o prekršku, razen sodne takse.
bistvene kršitve določb postopka o prekršku - sestavine pisne sodbe - izrek sodbe - odločitev o stroških postopka v sodbi
Sodišče je v izreku izpodbijane sodbe odločilo zgolj, da bodo stroški postopka odmerjeni v skladu s 7. točko 5. člena v zvezi s šestim odstavkom 3. člena in 7. točko 2. člena ZST-1. Kljub temu, da so v postopku nastali tudi drugi stroški, sodišče o teh v izpodbijani sodbi ni odločilo, ampak se je zgolj sklicevalo na določbe ZST-1, ki ne more biti podlaga za naložitev v plačilo drugih stroškov postopka o prekršku, razen sodne takse. V obrazložitvi sodbe je sodišče sicer navedlo, da je obdolženec v skladu s prvim odstavkom 144. člena ZP-1 in 143. členom ZP-1 dolžan plačati stroške postopka, a je hkrati navedlo, da bodo le-ti odmerjeni na podlagi ZST-1.
kršitev pravice do pravnega sredstva - sestavine odločbe - pravni pouk - vsebina pravnega pouka - razbremenitev odgovornosti - aktivna procesna legitimacija
Vrhovno sodišče ne sprejema stališča vrhovne državne tožilke o storjeni relativni bistveni kršitvi določb postopka o prekršku po drugem odstavku 155. člena ZP-1 v zvezi s tretjim odstavkom 57. člena ZP-1 in kršitvi 25. člena Ustave RS o pravici do pravnega sredstva, ker pravni pouk v plačilnem nalogu ni vseboval pouka po 8. členu ZPrCP in naj bi bila zgolj zaradi tega storilcu onemogočena seznanitev z možnostjo, da se lahko izogne odgovornosti za prekršek. Takšna zahteva namreč ne izhaja niti iz storilčeve pravice do izjave (ta v postopku pred prekrškovnim organom obsega predvsem možnost seznanitve z relevantnim procesnim gradivom) niti iz določb ZP-1, ki v tretjem odstavku 57. člena natančno predpisuje sestavine pravnega pouka na plačilnem nalogu in s katerim se storilca seznani o pravici do pravnega sredstva, roku in načinu vložitve ter navedbo prekrškovnega organa, pri katerem se pravno sredstvo vloži, navsezadnje pa takšne zahteve ne nalagajo niti določbe ZPrCP.
ZP-1 člen 57, 57/4, 58, 58/1, 59.. ZUP člen 86, 87, 89, 89/4, 92, 92/2, 96, 96a.. - člen 20.
vročanje - osebno vročanje - fikcija osebne vročitve - vročanje z javnim naznanilom - vročanje naslovniku v tujini - smiselna uporaba ZUP - hitri postopek o prekršku - pravica do pravnega sredstva - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - razveljavitev odločbe
V konkretnem primeru do vročitve plačilnega naloga ni prišlo, saj vročitve izvajalec nemške pošte zaradi nezadostnega podatka o točnem oziroma pravilnem naslovu niti mogel opraviti. Ne gre torej za situacijo, ko bi bila osebna vročitev plačilnega naloga neuspešna zaradi razlogov na strani naslovnika (ker na primer ne prebiva na naslovu za vročanje, ker se je odselila oziroma je na naslovu neznana, kar kot predpostavko vročanja z javnim naznanilom predpisuje drugi odstavek 96.a člena ZUP). Šele po prvem poskusu osebne vročitve na popolnem in pravilnem naslovu za vročanje, bi bilo treba osebno vročitev v tujini opraviti po določbah tretjega oziroma četrtega odstavka 20. člena Splošnih pogojev, če bi bila vročitev neuspešna zaradi odsotnosti naslovnika oziroma drugih oseb. Če bi se ob tem ugotovilo, da oseba na naslovu za vročanje sploh ne prebiva, ker se je odselila oziroma je na naslovu neznana, bi prekrškovni organ po prejemu vrnjenega pisanja lahko postopal po drugem odstavku 96.a člena ZUP in plačilni nalog vročal preko oglasne deske organa in na enotnem državnem portalu e-uprava.
ZP-1 člen 65, 65/4, 155, 155/2.. URS člen 22, 29.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - kršitev pravice do obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - pravica do poštenega sojenja - dopolnitev dokaznega postopka - izpodbijanje dejanskih ugotovitev - substancirani dokazni predlogi
Zaključek sodišča, da dopolnitev dokaznega postopka ni potrebna, je v obravnavanem primeru, ko je bil prekršek ugotovljen na podlagi posrednih in neposrednih opažanj uradne osebe, storilca pa sta v zahtevi za sodno varstvo obrazloženo izpodbijala ugotovitve prekrškovnega organa in svoje navedbe podkrepila z dokazi, ki bi bili zmožni ovreči očitke o prekršku, če bi z njimi uspela, v nasprotju s pravnimi jamstvi iz 22. in 29. člena Ustave ter 6. člena EKČP.
ZP-1 člen 55, 55/1, 55/2, 62, 62-2, 65, 65/4, 65/5, 155, 155/2.. URS člen 22.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravica do poštenega postopka - kršitev pravice do obrambe - možnost izjave o prekršku - izvajanje dokazov - seznanitev s procesnim gradivom
Storilec z (novim) obremenilnim dokaznim gradivom, ki ga je sodišče pridobilo samo in na katerega je nato v bistvenem oprlo svojo sodbo, ni bil seznanjen. S tem mu je bila odvzeta možnost sodelovanja v dokaznem postopku in onemogočeno uresničevanje ustavne pravice iz 22. člena Ustave v zvezi s petim odstavkom 65. člena ZP-1.
ZP-1 člen 65, 65/4.. URS člen 22, 29, 29/3.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
pravica do poštenega postopka - pravica do enakega varstva pravic - pravica do sojenja v navzočnosti - kontradiktornost postopka - pravica do izjave v postopku - ustna obravnava - pravica do obrambe - pravica do izvajanja dokazov v svojo korist - pravica do zaslišanja obremenilne priče
Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah presodilo, da je položaj storilca prekrška v primeru izdaje plačilnega naloga neposredno po kršitvi specifičen, saj mora storilec skladno z določbo 55. člena ZP-1 pred izdajo plačilnega naloga navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, sicer jih v postopku več ne bo mogel uveljavljati. To pomeni, da je storilčev čas za pripravo obrambe znatno omejen, zato od storilca pri navajanju dejstev in dokazov ni mogoče pričakovati tolikšne skrbnosti in natančnosti kot v drugih primerih. V takšni procesni situaciji je treba storilčevo zanikanje storitve prekrška in nasprotovanje v plačilnem nalogu ugotovljenemu dejanskemu stanju šteti kot predlog za njegovo zaslišanje. Vsebino določbe drugega odstavka 55. člena ZP-1 je treba razlagati v luči določbe prve alineje 29. člena Ustave, ki storilcu prekrška zagotavlja, da ima primeren čas in možnost za pripravo svoje obrambe. Takšna praksa Vrhovnega sodišča je tudi v celoti skladna s sicer kasneje sprejeto odločbo Ustavnega sodišča Up-847/2014 z dne 20. 4. 2017, v kateri je Ustavno sodišče med drugim judiciralo, da sicer drži, da sodišče v postopku z zahtevo za sodno varstvo dejansko stanje presoja zgolj v okviru kršiteljevih trditev v zahtevi za sodno varstvo, kršitelj pa mora - v skladu z določbo tretje alineje prvega odstavka 62. člena in drugo alinejo prvega odstavka 55. člena ZP-1 - vsa dejstva in dokaze v svojo korist navajati že v odgovoru na obvestilo o prekršku v hitrem prekrškovnem postopku. Vendar pa že okoliščina, da storilec prekrška v tej fazi postopka nasprotuje storitvi prekrška in opiše svoje videnje dogodka zadošča za izvedbo ustne obravnave v primeru, ko dejansko stanje ni bilo ugotovljeno z objektivno metodo.
V konkretnem primeru prekrškovni organ dejanskega stanja ni ugotovil na podlagi objektivne metode, temveč na podlagi opravljenega razgovora z oškodovancem, storilčevim bratom ter ogledom kraja prometne nesreče in v njej udeleženega psa. Ker je storilec prekrška v zahtevi za sodno varstvo nasprotoval tako ugotovljenim dejstvom, bi ustrezna presoja očitanih dejanj zahtevala izvedbo ustne kontradiktorne obravnave.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti - prekrškovni postopek
Okoliščina, da je v konkretni prekrškovni zadevi storilec mož ene izmed sodnic Višjega sodišča v Kopru, in dejstvo, da je bil prvotno v tej zadevi plačilni nalog zaradi obravnavanega prekrška izdan tej sodnici, utemeljujeta zaključek, da obstajajo okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja.
ZKP člen 427. ZPDZC-1 člen 5, 5/1-3, 23, 23/1-2. ZP-1 člen 171.
pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - zaposlovanje na črno - kratkotrajno delo - prokura
Za pravilno uporabo materialnih določb zakona so dejstva, ki bi potrjevala oziroma ovrgla obstoj kratkotrajnega dela, posledično pa omogočala sklepanje o tem, ali gre za prekršek zaposlitve na črno, odločilna, vendar pa jih okrajno sodišče ni ugotavljalo.
ZP-1 člen 58, 58/1.. ZUP člen 103, 103/1, 104, 104/1, 108, 108/1.. URS člen 25.
prekinitev postopka o prekršku - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo - smiselna uporaba določb ZUP - hitri postopek o prekršku - pravica do pravnega sredstva
Odločanje o vloženi zahtevi za sodno varstvo je imelo prednost pred odločanjem o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, saj je bilo treba najprej odgovoriti na vprašanje, ali je do zamude roka za vložitev zahteve za sodno varstvo sploh prišlo.
relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravica do pravnega sredstva - nepopolni pravni pouk - pouk o pravici do plačila polovične globe
V obravnavani zadevi ZP-1 prekrškovnemu organu dodatno nalaga, da storilca poleg seznanitve s pravico do pravnega sredstva, seznani tudi z njegovo pravico do plačila polovičnega zneska globe. V tem delu ZP-1 torej predpisuje širšo vsebino pravnega pouka. Pravica do polovičnega plačila globe sicer ni pravno sredstvo, je pa zakonsko predpisana in gre zato storilcu ne glede na to, ali jo pravni pouk omenja. Povedano drugače, zgolj zato, ker storilec o tej pravici ni bil obveščen, še ne pomeni, da mu je bila odvzeta.
Vendar pa je v obravnavani zadevi bistveno, da bi mu le popoln pravni pouk omogočal seznanitev z vsemi pravicami, ki jih ima v postopku. Od stranke, zlasti če gre za prava neveščo osebo, se ne more zahtevati, da preverja, ali je pravni pouk v odločbi pravilen. Ker pravni pouk ni vseboval tudi pravice o polovičnemu plačilu globe, je bil storilec zaveden, da ima pravico zgolj do vložitve zahteve za sodno varstvo. Le popoln pravni pouk pa bi zagotovil, da bi se lahko storilec učinkovito odločal o svojih pravicah in o tem, katere od njih bo izkoristil.
absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - nepredložen davčni obračun - obdavčljivi prihodki
Okrajno sodišče je v zvezi z obstojem obdavčljivega dohodka sledilo ugotovitvam davčnega organa in se v sodbi ni opredelilo glede storilkine konkretizirane navedbe o tem, da A. A. v letu 2014 ni ustvaril nobenega obdavčljivega prihodka. To dejstvo je storilka uveljavljala kot eno izmed odločilnih olajševalnih okoliščin, dovolj konkretizirano pa je poudarila tudi, da zaradi nepredložitve davčnega obračuna ni bila storjena nobena škoda in storjeni prekršek ni imel za davčni organ ali proračun nobenih posledic. Prav tako se okrajno sodišče ni opredelilo do storilkinih konkretiziranih navedb o nesorazmernosti izrečene denarne globe, glede na to, da po njenem mnenju okoliščine delajo prekršek posebno lahkega in bi bil utemeljen kvečjemu izrek opomina. Takšne navedbe je sodišče dolžno presoditi in ustrezno obrazložiti, saj lahko, če se izkažejo za resnične, vodijo v ustavitev prekrškovnega postopka iz razloga po 9. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1 v zvezi s 6.a členom ZP-1.
ZP-1 člen 55, 55/2, 55, 55/4.. URS člen 22, 29.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - postopek pred prekrškovnim organom - priprava obrambe - možnost izjave o prekršku - pravica do poštenega postopka
V skladu z določbo drugega odstavka 55. člena ZP-1 prekrškovni organ ob ugotovitvi oziroma obravnavanju prekrška in še pred izdajo odločbe o prekršku kršitelja obvesti o prekršku in ga pouči, da se lahko izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška, da tega ni dolžan storiti niti odgovarjati na vprašanja, če se bo v izjavil pa ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje, ter da mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bo več mogel uveljavljati. Vrhovno sodišče je v sodbi IV Ips 61/2016 z dne 23. 2. 2017 presodilo, da je vsebino navedene določbe treba razlagati v luči določbe 29. člena Ustave, ki tudi storilcu prekrška zagotavlja, da ima primeren čas in možnost za pripravo svoje obrambe. Če prekrškovni organ storilca prekrška pisno obvesti o prekršku, ima storilec v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZP-1 možnost, da se v petih dneh od vročitve obvestila izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška.
pomanjkljivi razlogi sodbe - pošten postopek - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Pošten (upravni) postopek terja tudi seznanitev osebe, o katere pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih odloča upravni organ, z razlogi te odločitve. Kadar sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne, odloči enako kot pred njim prekrškovni organ. To pomeni, da so za presojo izostanka sodbenih razlogov v smislu absolutno bistvene kršitve postopka o prekršku pomembne ne le odločbe v izreku sodbe, temveč tudi odločbe v izreku odločbe o prekršku.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS00002355
ZP-1 člen 202d, 202d/8, 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dokazilo o vključitvi v ustrezen program - rok za predložitev dokazila
Stališču vrhovnega državnega tožilca je v konkretnem primeru potrebno pritrditi. Sodišče druge stopnje je sicer pravilno zaključilo, da določba prvega odstavka 202. d člena ZP-1 med pogoji za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne predvideva (pravočasne) predložitve dokazila o vključitvi v ustrezen program. Pri odločanju o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je potrebno upoštevati tudi druge določbe ZP-1 (202. d - 202. e člen ZP-1), ki urejajo navedeni institut. Treba je upoštevati (v času odločanja sodišč prve in druge stopnje veljaven) osmi odstavek 202. d člena ZP-1, skladno s katerim sodišče storilcu v izreku sklepa, s katerim ugodi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, naloži tudi obveznost, da v roku, ki ni daljši od petnajst dni od pravnomočnosti sklepa oziroma prejema pravnomočnega sklepa, predloži dokazilo o vključitvi v ustrezen in z določbami ZVoz predviden program z navedbo imena in naslova pooblaščenega izvajalca. Po določbi drugega odstavka 202. e člena ZP-1 sodišče prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek ali v rokih, ki jih določi sodišče, ne izpolnjuje vseh obveznosti iz sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.