Prekršek je storila pravna oseba E. G., d. o. o., s sedežem v Kranju, ki pa se je po storitvi prekrška, dne 1. 10. 2015, pripojila k pravni osebi E., d. o. o., in s tem prenehala obstajati. E., d. o. o., ki je v postopku pred prekrškovnim organom nastopala kot univerzalna pravna naslednica prevzete družbe, je bila z odločbo o prekršku z dne 9. 2. 2016 spoznana za odgovorno storitve prekrška.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – obrazložitev odločbe
Obveznost sodišča, da svojo odločitev obrazloži, izhaja iz 22. člena Ustave RS, kot je to v svojih odločbah že večkrat poudarilo Ustavno sodišče (odločba Up-399/05 z dne 15. 5. 2008). Sodišče se mora z navedbami strank seznaniti ter se do njih, če so dopustne in za odločitev pomembne, v obrazložitvi sodbe tudi opredeliti. Pri tem sodišče ni dolžno posebej odgovarjati na vsak argument stranke, mora pa se opredeliti do tistih, ki so za presojo primera odločilni. Za zagotovitev pravice do poštenega sojenja, kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo je pomembno, da stranka, če njenemu zahtevku ali pravnemu sredstvu ni ugodeno, lahko spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo, ter da ne ostane v dvomu, ali jih sodišče ni enostavno prezrlo.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2007910
ZP-1 člen 65, 65/4, 68, 155, 155/2. ZPrCP člen 8. URS člen 29, 29/1-3.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – odgovornost lastnika vozila – obrnjeno dokazno breme – odločanje sodišča – načelo materialne resnice
Sodišče izjave v nemškem jeziku ne more upoštevati, vendar je storilec po presoji Vrhovnega sodišča že s tem, ko je v zahtevi za sodno varstvo navedel podatke o vozniku motornega kolesa, zadostil aktivnemu ravnanju, ki se v skladu s prvim odstavkom 8. člena ZPrCP in sodno prakso od njega pričakuje.
ZP-1 člen 155, 155/1-8, 155/2. URS člen 29, 29-3. ZPrCP člen 8.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – zavrnitev dokaznega predloga – alibi – odgovornost lastnika vozila - načelo materialne resnice – nerazumljiv izrek sodbe
Ob dejstvu, da je storilec zahtevi za sodno varstvo priložil dokaz, ki potrjuje njegove navedbe, da je bil v času prekrška na delovnem mestu, bi moralo sodišče v skladu z načelom materialne resnice to dejstvo samo raziskati.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – ni razlogov o odločilnih dejstvih
Niti prekrškovni organ v odločbi o prekršku niti sodišče v sodbi se nista konkretno opredelila do navedb in dokaznih predlogov zagovornice samostojnega podjetnika, zato sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – upravičen predlagatelj
Dejstvo, ali se je prekrškovni postopek začel na predlog osebe, ki je upravičena tak predlog podati, je temeljna procesna predpostavka. Nepravilna ugotovitev o obstoju ali neobstoju te predpostavke pomeni bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 2. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - odločanje sodišča - načelo materialne resnice
V prvem odstavku 8. člena ZPrCP je vzpostavljena domneva storilca prekrška. Zakon predpostavlja, da je storilec prekrška lastnik vozila. Lastnik vozila pa lahko to domnevo ovrže. Izpodbojna domneva storilca prekrška je predvidena tudi v primeru, ko je lastnik vozila pravna oseba.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja – pravice obdolženca - dokazni postopek – dopolnitev dokaznega postopka
Storilec je v postopku o prekršku načelno upravičen do ustne obravnave pred prvim in edinim sodiščem, razen če so podane okoliščine, ki bi utemeljevale, da se obravnava ne izvede. Izvedba dokaznega postopka je pogojena predvsem z naravo vprašanja, ki ga storilec obrazloženo (in ne zgolj pavšalno) izpostavlja v zahtevi za sodno varstvo. Sodišče izvede ustno obravnavo le, če oceni, da je to potrebno za razjasnitev stvari. Vendar pa odločitev sodnika o izvedbi ustne obravnave ni prepuščena zgolj njegovi subjektivni presoji o tem, ali je prekrškovni organ dejansko stanje pravilno in popolno ugotovil ter ali je potrebno dokazni postopek dopolniti oziroma ponoviti po pravilih rednega sodnega postopka, temveč je ta sodnikova presoja omejena s kršiteljevo pravico do poštenega postopka.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - načelo materialne resnice
Načelo materialne resnice, ki velja tudi v prekrškovnem postopku, od sodišča terja, da po resnici in popolnoma ugotovi vsa dejstva, pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku (prvi odstavek 68. člena ZP-1). Ko storilec izkaže, da vsebina določenega dokaza izključuje bodisi protipravnost njegovega ravnanja bodisi njegovo krivdo, kar ima za posledico ustavitev postopka o prekršku, mora sodišče tak dokazni predlog sprejeti in poskrbeti, da bo ta vidik zadeve v postopku o prekršku popolnoma raziskan.
ZP-1 člen 8, 60, 60/2, 77, 78, 79, 80. KZ-1 člen 18, 19.
krajevna pristojnost – kraj storitve prekrška
Če za obstoj prekrška zadošča gola kršitev norme, ki od naslovnika zahteva določeno ravnanje ali mu prepoveduje na določen način ravnati, potem pojmovno ni mogoče govoriti o nastanku prepovedane posledice, saj ta kot element prekrška sploh ni predpisana. V takih primerih je za določitev kraja storitve prekrška potrebno uporabiti delavnostno teorijo in za kraj prekrška šteti kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati.
načelo materialne resnice – skrajna sila – pravice obrambe – trditveno in dokazno breme
Sodišče je obstoj skrajne sile, če storilec oziroma njegova obramba v svojem dokaznem predlogu izkaže, da je njen obstoj verjeten, dolžno do konca preveriti.
pravice obrambe – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga obrambe – razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče je utemeljeno zavrnilo dokazna predloga za pribavo spisov, ki se ne nanašata na dogajanje na policijski postaji, temveč na drug historični dogodek, kot je obravnavan v tem postopku.
Položaj, ko sodišče v sodbi o zahtevi za sodno varstvo ne presodi vseh navedb zahteve, je različen od položaja, ko „sodba nima razlogov“ (8. točka prvega odstavka 155. člena ZP-1). V okviru te kršitve se lahko presoja le očitke zahteve za varstvo zakonitosti, ki se nanašajo na odločilna dejstva, o katerih ni zavzel stališča niti prekrškovni organ niti sodišče.
ZP-1 člen 51, 51/2, 155, 155/1-8. Odlok o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - prekrškovni organ - stvarna pristojnost - parkiranje
Bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 je lahko storjena v izreku ali obrazložitvi odločbe, ne pa z navedbo v uvodu, da je prekrškovni organ o prekršku odločil po uradni dolžnosti, čeprav naj bi se postopek dejansko začel na podlagi predloga oškodovanke.
Prekrškovni organ je storilca prekrška pozval, da vlogo dopolni s podpisom, ob tem pa ni določil roka, v katerem je dolžan to storiti, zato je treba šteti, da je storilec prekrška ugovor vložil pravočasno.
zastaranje pregona - absolutno zastaranje – pravnomočnost – nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje pritožbe
Vloga stranke, ki je zavržena zaradi izostanka procesnih predpostavk, se šteje kot da sploh ne bi bila vložena in jo zato stranka (seveda znotraj predpisanega roka) lahko ponovno vloži. Iz tega razloga storilčeva pritožba ni mogla imeti suspenzivnega učinka glede nastopa pravnomočnosti sodbe, zoper katero je bila vložena.
krajevna pristojnost – prenos krajevne pristojnosti – tehtni razlogi
Storilka je zaradi svoje zaposlitve in narave dela s sodniki Višjega sodišča v Mariboru v vsakodnevnih stikih ter se z njimi osebno pozna. Navedeni okoliščini bi lahko vzbudili dvom v nepristranskost sodnega odločanja o njeni pritožbi.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca – možnost izjave o prekršku - zaslišanje obdolženca - ustna obravnava
Če narava spornega vprašanja, ki ga storilec v zahtevi za sodno varstvo argumentirano izpostavlja, brez neposrednega zaslišanja vseh vpletenih oziroma neposrednega izvajanja drugih dokazov ne omogoča pravilne ugotovitve dejanskega stanja, bo pošten postopek mogoče zagotoviti le tako, da se mu omogoči osebna navzočnost, izvajanje dokazov v njegovo korist, neposredno seznanjanje z obremenilnimi dokazi ter zasliševanje obremenilnih prič (na primer takrat, kadar so edina podlaga za kaznovanje kršitelja opažanja policistov, kršitelj pa v zahtevi za sodno varstvo obrazloženo izpodbija verodostojnost njihovih ugotovitev).
ZP-1 člen 8, 42, 156, 156-3, 199, 199/2. KZ-1 člen 91, 91/2.
kršitev materialnih določb zakona - zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona - zastaranje izvršitve sankcije - konec teka roka za zastaranje - pravnomočnost - pravnomočnost odločbe o prekršku - uporaba določb kazenskega zakonika
Zastaranje pregona za prekršek preneha teči z dnem pravnomočnosti odločbe o prekršku. V postopku nove razsoje zastaranje pregona ne „oživi“.
V postopku ponovnega odločanja v postopku o prekršku po razveljavitvi pravnomočne odločbe o prekršku z zahtevo za varstvo zakonitosti mora sodišče o prekršku in storilčevi odgovornosti zanj odločiti v razumnem roku ob upoštevanju zapletenosti zadeve, ravnanja državnih organov, ravnanja vložnika pravnega sredstva in vprašanja, za kaj v pravnem sredstvu gre.
postopek o prekršku - ugovor zoper plačilni nalog - rok za vložitev - smiselna uporaba ZUP - roki - štetje rokov - iztek roka
Ni pomembno, ali državni organ v primerih, ko je zadnji dan roka nedelja, državni praznik ali dela prost dan, dela ali ne. To je pomembno le v primerih, ko državni organ ne bi delal kak drug dan.
pravica do pravnega sredstva - pritožba - napoved pritožbe
Če upravičenec do pritožbe po napovedi pritožbe vloži pritožbo, sodišču druge stopnje ni treba presojati navedb v zvezi s pritožbenimi razlogi, ki jih je upravičenec navedel v napovedi pritožbe.