Za veljavno izpolnitev obveznosti, ki jo namesto dolžnika izpolni tretji, ni potrebno, da je način izpolnitve vnaprej predviden. Prav tako za veljavnost vsebine dogovora, ki se je nanašala na izpolnitev s strani tretje osebe, ni potrebna pisna oblika, saj OZ v 271. členu pisne oblike za veljavno izpolnitev pogodbe s strani tretje osebe ne določa.
Utemeljen je pritožbeni ugovor, da bi moralo sodišče o zahtevku odločati po vsebini, ne pa da je tožbo zavrglo zaradi pomanjkanja pravne koristi po prvem odstavku 274. člena ZPP. Nenazadnje iz spisa izhaja, da je tožnica vložila še eno tožbo zaradi odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu, pri čemer sta stranki poskusili spor rešiti tudi z mediacijo, vendar očitno neuspešno. Tako je nedvomno tožnica že iz tega razloga zainteresirana, da sodišče vsebinsko reši tudi predmetno zadevo, da bo to lahko uveljavljala tudi v postopku glede mobinga.
ZPOmK-1 člen 63a, 63a/2, 63a/3, 63a/3-1, 63a/3-2, 63a/3-3.
prodaja električne energije - dejanje nelojalne konkurence - prepoved dejanja nelojalne konkurence - zavajajoča dejanja - zavajanje potrošnikov - objava sodbe - objava sodbe v drugih medijih - prizadeti udeleženec
Smisel objave sodbe je, da objava doseže čim širši krog zadevne javnosti. Nedvomno se bo z objavo sodbe v dveh časnikih z največjo naklado s sodbo seznanilo več posameznikov, kot pa samo z objavo v enem časniku. Malo verjetno je, da širok krog potrošnikov oziroma odjemalcev električne energije prebira oba časnika in ne le enega od naštetih.
Zadevno javnost glede na okoliščine obravnavanega primera predstavlja širok krog končnih potrošnikov električne energije. Namen objave sodbe je seznanitev odjemalcev električne energije s postopanjem tožene stranke, tako da bodo imeli možnost, da se na tovrstno ravnanje ustrezno odzovejo. Pri tem ne gre le za tiste odjemalce, ki so zajeti v tožbi, ampak tudi za tiste, ki ravnanja niso prijavili ali se ne zavedajo, da so bili zavedeni in tiste, ki bi še lahko bili zavedeni in jih je treba posvariti pred nelojalnim ravnanjem. Zahtevek za objavo sodbe v dveh najbolj razširjenih spletnih oziroma tiskanih edicijah je po presoji pritožbenega sodišča za dosego navedenega namena objave sodbe povsem sorazmeren in utemeljen.
Branje sodbe v osrednjem informativnem programu na nacionalni televiziji v oglasnem terminu (avdiovizualni prispevek) v obravnavanem primeru ni primerno. Oglasni termin v programu televizije je namenjen komercialnim oglasom in ne druge vrste objavam. Ni običajno, da bi se sodbe objavile tako, da bi se brale v televizijskem informativnem programu. Glede na naravo ravnanj tožene stranke in obseg kršitev v obravnavanem primeru po presoji pritožbenega sodišča to ni potrebno.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00039175
ZP-1 člen 113a, 113a/1, 113a/3, 113b, 113b/1, 113b/4. ZPrCP člen 8, 8/1, 46, 46/6, 46/6-6.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - utemeljen sum - odgovornost lastnika vozila - domneva odgovornosti lastnika vozila - prekoračitev dovoljene hitrosti
Za dokazni standard „utemeljen sum“ storitve prekrška s strani storilke zadošča poleg fotografije in zapisnika o opravljenih meritvah hitrosti tudi ugotovitev, da je obdolženka lastnica motornega vozila, s čimer se uveljavi zakonska domneva iz 8. člena ZPrCP, da je bila kot lastnica tudi voznica tega vozila v času storitve prekrška, dokler obdolženka s predložitvijo dokazil ne vzbudi razumnega dvoma o tem dejstvu in o upravičenosti domneve, da je bila voznica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00039505
ZFPPIPP člen 269, 270, 270/1, 270/2, 271. OZ člen 255, 256, 256/3, 260. ZPP člen 184, 184/2, 185, 185/1.
paulijanska tožba (actio pauliana) - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - uveljavljanje izpodbojnosti - oblikovalni tožbeni zahtevek - dajatveni tožbeni zahtevek - začetek stečajnega postopka - stečajni postopek - pravne posledice uvedbe stečajnega postopka - izpodbijanje pravdnih dejanj stečajnega dolžnika - obdobje izpodbojnosti - prenehanje izpodbojne pravice po splošnih pravilih obligacijskega prava - sprememba tožbe - sprememba tožbe brez soglasja toženca - materialno procesno vodstvo - izpodbojna pravna dejanja - sklenitev darilne pogodbe - neplačevitost dolžnika - insolventnost dolžnika - stečajna masa - pridobitev lastninske pravice - skupno premoženje
ZFPPIPP določa samo pravne posledice uvedbe stečajnega postopka za tedaj že vložene paulijanske tožbe – vložene v skladu s splošnimi pravili obligacijskega prava. Med temi tožbami pa so tudi take, s katerimi se izpodbijajo pravna dejanja storjena pred obdobjem izpodbojnosti, kot ga opredeljuje 269. člen ZFPPIPP.
Za spremembo tožbe v smislu drugega odstavka 270. člena ZFPPIPP soglasje toženca ni bilo potrebno.
Pravni interes je procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas postopka. Zato mora nanj paziti tudi sodišče druge stopnje. Z vpisom sklepa o prenosu v sodni register so delnice ex lege, torej na originaren način prešle na glavnega delničarja. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da so interesi upnikov zadostno zavarovani že v okviru obstoječih postopkov (s tožbo napadeni sklep o prenosu) brez izdaje začasne odredbe.
Pravdno upravičenje (legitimatio ad processum) pove, ali ima stranka sploh možnost uveljavljati meritorno odločitev in je procesna predpostavka. Če ta manjka sledi zavrženje tožbe ali smiselno predloga za izdajo začasne odredbe.
Z izgubo statusa delničarja se izgubi tudi pravico do vodenja pravd, ki se nanašajo na uveljavljanje ničnosti ali izpodbojnosti skupščinskih sklepov, razen v zvezi s izpodbijanjem skupščinskega sklepa, s katerim je bil prizadet njihov pravni položaj, to je sklepa o prenosu, na podlagi katerega so bili iztisnjeni kot manjšinski delničarji iz dolžnika. Ne morejo pa upniki kot iztisnjeni delničarji, kar pomeni, da to več niso, vlagati začasne odredbe z vsebino navedeno v izreku izpodbijanega sklepa.
Tako kot je začasna odredba oblikovana, je v nasprotju z materialnopravnimi določbami ZGD-1. Skupščinskih sklepov ne sprejema družba, ampak delničarji. Zato bi, če bi želeli pravilno oblikovati začasno odredbo, to morali naperiti zoper delničarje in ne zoper družbo.
Ker so upniki napadali pravilnost in zakonitost sklepa o prenosu, ne morejo z začasno odredbo zahtevati, da se v primeru uspeha z začasno odredbo nanje ponovno prenesejo delnice od glavnega delničarja in se glavnemu delničarju vrne plačana odpravnina.
Vprašanje aktivne in pasivne legitimacije pa je predmet tožbenega temelja (gre za presojo, ali je nekdo lahko subjekt pravic in obveznosti). Za obstoj procesne legitimacije običajno zadostuje zatrjevanje stvarne legitimacije. Aktivno legitimiran za vložitev tožbe je tisti, ki zatrjuje, da je nosilec pravic iz materialno pravnega razmerja, pasivno pa tisti, za katerega tožeča stranka zatrjuje, da je zavezanec iz materialno pravnega razmerja.
V obravnavani zadevi, upoštevajoč trditveno podlago, brez dvoma ne gre za vprašanje dopustnosti tožbe, ampak za vprašanje stvarne (materialne) legitimacije. Tožnica namreč trdi, da je nosilec pravic iz materialno pravnega razmerja, ki je povezano s sklenjenimi pogodbami, katerih ničnost uveljavlja, za toženko (drugo pogodbeno stranko) pa zatrjuje, da je nosilec s tem razmerjem povezanih obveznosti. Toženka temu sicer nasprotuje in zatrjuje, da zaradi odstopa terjatev z zavarovanji novemu upniku ni pasivno legitimirana, a takšna (tožbena) zatrjevanja v zvezi s stvarno legitimacijo za vsebinsko obravnavanje zahtevka zadostujejo. Ali so navedbe zadostne (sklepčne) in zatrjevanja resnična (ali je stvarna legitimacija po materialnem pravu na pasivni strani podana), pa je predmet presoje utemeljenosti tožbenega zahtevka.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - predlagalni delikt - procesne predpostavke za pregon - predlog za kazenski pregon - kazenska ovadba - oškodovanec - pooblastilo za vložitev ovadbe - pooblastilo za vložitev predloga - obličnost
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da procesna predpostavka za pregon obdolženca ni izpolnjena, ker se v spisovnem gradivu ne nahaja oškodovankino pisno pooblastilo sinu kot dejanskemu uporabniku oškodovankinega vozila, ki ga je poškodoval obdolženec, za vložitev predloga za pregon. V kolikor je bilo sodišče v dvomu o obstoju predloga oškodovanke kot procesne predpostavke za pregon, bi moralo to vprašanje pred uvedbo kazenskega postopka razjasniti, nato pa v nadaljevanju ustrezno postopati glede na svoje ugotovitve, torej bodisi z zavrženjem obtožnega predloga bodisi z njegovo vročitvijo strankam postopka.
regulacijska začasna odredba - prepoved razpolaganja z nepremičnino - prepoved izvajanja gradbenih del - delitev nepremičnin - delitev solastnine - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - nenadomestljiva škoda - restriktivna razlaga - denarna restitucija
Glede na ustaljeno sodno prakso regulacijske začasne odredbe ni mogoče izdati le zaradi nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Izdaja takšne začasne odredbe je mogoča samo v nujnih in izjemoma upravičenih primerih, z restriktivnim tolmačenjem pojma „nenadomestljiva škoda“ in ob tehtanju položajev obeh strank.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - višina sodne takse - pritožbena novota - sodna taksa za ugovor
Ugotovitve, da dolžnik ni plačal sodne takse po plačilnem nalogu z dne 24. 12. 2019, dolžnik pritožbeno ne izpodbija. V pritožbi navaja le, da je bila sodna taksa v plačilnem nalogu odmerjena v previsokem znesku. Tega pa sodišče druge stopnje v tem pritožbenem postopku ne more upoštevati, saj se ne nanaša na odločilni razlog, na katerem temelji izpodbijani sklep
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 8, 9, 9/1, 9/1-3, 9/1-4, 9/2, 10, 11.
plačilo razlike plače - vojak - misija - dodatek k plači - nevarno delo
Iz pritožbenih navedb izhaja, da se toženka zavzema za podobno tolmačenje kot ga je sodna praksa zavzela npr. glede dodatka za nevarnost na območju delovanja (8. člen Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, privzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami - Uredba) - da je odločitev o tem, ali delo na misiji izpolnjuje pogoje za priznanje dodatka v pristojnosti tožene stranke oziroma ministra, pristojnega za obrambo, ki dodatek določi na predlog GŠSV glede na oceno razmer na območju, na katerem pripadnik SV opravlja naloge. Podobno stališče o pomembnosti delodajalčeve pristojnosti je uveljavljeno tudi glede dodatka za posebne pogoje bivanja in delovanja (10. člen Uredbe) ter glede dodatka za poveljevanje (11. člen Uredbe). Glede obravnavanega dodatka za nevarne naloge iz 9. člena Uredbe pa je stališče sodne prakse, ki ga je pravilno upoštevalo tudi sodišče prve stopnje, da so, ne glede na ravnanje ministra, pripadniki lahko upravičeni do (višjega) dodatka, če v sodnem postopku izkažejo obstoj dejanskih okoliščin za to - ne glede na odločitev ministra. Tudi iz drugega odstavka 9. člena Uredbe (ki določa zgolj to, da se dodatek iz prvega odstavka določi na podlagi sprejete odločitve o napotitvi v MOM v skladu z mandatom in načrtom MOM) ne izhaja, da je presoja navedenih okoliščin in določitev višine dodatka zgolj v pristojnosti ministra, ne pa sodišča. Zato pritožbene navedbe o tem, da je minister na podlagi obrazloženega predloga GŠSV izdal odredbo o določitvi višine dodatkov za nevarne naloge, iz katere izhaja, da je bil za tožnikovo skupino dodatek določen v višini 1.000,00 EUR, niso ključne za odločitev o pritožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00039633
ZPP člen 325, 350, 350/2. ZVEtL-1 člen 42, 42/1. ZUN člen 46, 46/3. SZ člen 9.
skupno funkcionalno zemljišče - pripadajoče zemljišče k stavbi - ugotovitev pripadajočega zemljišča - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - ugotovitev neveljavnosti pogodbe - dejanska raba nepremičnin - dopolnilna sodba - odločanje o postavljenem tožbenem zahtevku - posledice opustitve predloga za izdajo dopolnilne sodbe - domneva umika tožbe - uradni pritožbeni preizkus - priznanje izločitvene pravice - stanovanjska soseska - pridobitev lastninske pravice
V primeru nehotene opustitve dolžnosti sodišča odločiti o celotnem zahtevku oziroma o vseh zahtevkih, ki so (bili) predmet pravde, ne gre za (smiselno) očitano kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ali kršitev 76. člena ZPP in 2. člena ZPP, ampak za specifično napako, za odpravo katere je predviden institut izdaje dopolnilne sodbe. V primeru, ko stranka ni predlagala izdaje dopolnilne sodbe, se šteje, da je bila tožba v delu, ki se nanaša na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, umaknjena.
Materialno pravno presojo, ali so neka zemljišča po predpisih, veljavnih v času, ko naj bi tožniki pridobili lastninsko pravico na njih, in prostorskih izvedbenih aktih, (skupna) funkcionalna zemljišča, omogočajo šele konkretne trditve o (načrtovani) dejanski naravi zemljišč.
plačilo razlike plače - čista denarna terjatev - neposredno sodno varstvo - plačilo za dejansko opravljeno delo
Ker so bile navedene priče predlagane s strani tožnika, ne s strani toženke, njeni pritožbeni ugovori glede nezaslišanih prič niso upoštevni. Ker prič ni predlagala toženka, zaradi njihovega nezaslišanja ne more doseči ugotovitve nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Predvsem pa sama niti ni predlagala relevantnih dokazov za ugotavljanje dejanske vsebine tožnikovega dela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00040009
OZ člen 50, 435. ZPP člen 337, 337/1.
prodajna pogodba - plačilo kupnine - delna neizpolnitev pogodbe (neplačilo celotne kupnine) - višina kupnine - dogovorjena kupnina - predpogodba - verižna kompenzacija - dogovor o kompenzaciji - navidezna prodajna pogodba - nedopustna pritožbena novota - dokazno breme - prevalitev dokaznega bremena - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme - obstoj dolga - delno plačilo dolga - izdaja računa - potrdilo o plačilu
Trditveno in dokazno breme o plačilu kupnine za nakup stanovanja je na kupcu. Materialno dokazno breme določa materialno pravo. V konkretnem primeru je bilo s trditvami in dokazili tožencev o poplačilu celotne kupnine – nedvoumna zapisa v pogodbi in v računu – izkazano, da je bila kupnina v celoti plačana. Dokazno breme za izpodbijanje resničnosti potrjenega v pogodbi in v računu pa je bilo zato prevaljeno na tožnico. Zapis na računu, da je obveznost poravnana, sicer ni obvezna sestavina računa; je pa poslovno običajen in razumljiv takšen zapis v situaciji, ko je obveznost ob izstavitvi računa plačana.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - odgovornost za napake (jamčevanje za napake) - pravočasno grajanje napak - obvestilo o napakah - ustno grajanje napak - trditveno in dokazno breme
Za grajanje napak se ne zahteva obličnost, vendar pa naročnik v primerih, ko je s strani izvajalca po formalnem protokolu (oblično: s posredovanjem prevzemnega zapisnika v pripombe in podpis) pozvan k dokončni ureditvi medsebojnih razmerij, tvega izgubo verodostojnosti (ustnih) ugovorov. Zgolj zavrnitev podpisa predmetnega zapisnika, ki je bil toženi stranki posredovan v pripombe, na katerega je imela tožena stranka vse možnosti ugovarjati, pa tega ni storila, pomeni zavrnitev plačila brez razlogov in brez argumentov.
Tudi za uporabo 635. člena OZ je potrebno izkazati, da je naročnik podjemnika pravočasno obvestil o napakah izvršenega posla, konkretizirati pa je treba tudi zahtevek za znižanje plačila oz. do povrnitve škode.
stečajni postopek nad dolžnikom - hipotekarna kreditna pogodba v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa - hipoteka - zastavni dolžnik - stranska obveznost - hipotekarni upnik - zastaranje - izbris glavnega dolžnika iz sodnega registra - poplačilna pravica
Stečajni dolžnik sicer preneha, njegove obveznosti pa s tem oziroma zaradi tega (še) ne, in v posledici tega tudi ne akcesorne, na obstoj teh obveznosti vezane pravice upnikov. Navedeno velja tudi za obveznosti, zavarovane s hipoteko kot akcesorno pravico. Hipotekarni upnik je po pojasnjenem upravičen terjati zastavno dolžnico tudi po izbrisu glavnega dolžnika iz sodnega registra. Zapadlosti celotnega kredita zastavna dolžnica niti ne graja, njeno razumevanje, da se nanjo ne more nanašati, pa je neutemeljeno, saj je poplačilna pravica hipotekarnega upnika v razmerju do hipotekarnega dolžnika vezana na zapadlost zavarovane obveznosti do glavnega dolžnika.
V predlogu za taksno oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse je potrebno okoliščine iz tretjega odstavka 12a. člena ZST-1 zatrjevati, da se potem sploh lahko presoja njihova utemeljenost.
Kolikor je toženec z očitki o zvijačnem ravnanju svoje pooblaščenke meril na to, da naj bi ga njegova pooblaščenka z domnevnim zvijačnim ravnanjem spravila v zmoto in ga namenoma napeljala k sklenitvi sodne poravnave, so njegove trditve v tej smeri neupoštevne zato, ker njegova tožba v tem pogledu ni bila sklepčna. Toženčeve trditve niso izpolnjevale abstraktnega dejanskega stanu po tretjem odstavku 49. člena OZ, saj toženec ni trdil in dokazoval, da naj bi tožnica vedela ali da bi morala vedeti za domnevno zvijačno ravnanje toženčeve pooblaščenke (kot tretje osebe).
obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - vznemirjanje lastninske pravice - izrek denarne kazni dolžniku - izvršitev z izrekanjem denarne kazni
Če je dolžnik vznemirjal lastninsko pravico upnika po pravnomočnosti izvršilnega naslova, mora ta imeti pravno varstvo v izvršilnem postopku. Predlog za izvršbo je potemtakem utemeljeno vložen, pretnja zviševanja denarnih kazni pa tisto izvršilno sredstvo, ki skuša vplivati na voljo dolžnika, da ne bo več ponavljal dejanj vznemirjanja lastninske pravice. Če jih ne po prejemu sklepa o izvršbi, potem spoštuje izvršilni naslov in ni razloga za izrek denarne kazni ter za zviševanje. Če pa kljub prejemu sklepa o izvršbi ponavlja dejanja vznemirjanja lastninske pravice, je na mestu sankcioniranje.
Tožena stranka je račun za sporni znesek predložila šele z vlogo z dne 6. 12. 2019, čeprav bi morala glede na določbo tretjega odstavka 163. člena ZPP nastanek in višino stroškov prevodov z ustrezno listino izkazati najpozneje do konca glavne obravnave (6. 11. 2019). Odločitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka do povračila teh stroškov ni upravičena, je zato pravilna.