CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00038891
Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 2, 2-7, 62, 98, 98/2. Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti člen 3, 3/1. ZJN-2 člen 29, 29/5, 51. OZ člen 346. ZPP člen 7, 8, 11. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013 (2007) člen 2, 2/1.
sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike evropske skupnosti - kršitev pravil javnega naročanja - nepravilnosti v postopku javnega naročanja - finančni popravek - vračilo neupravičeno prejetih sredstev - Evropska komisija - smernice COCOF - finančni vpliv kršitve na proračun Evropske skupnosti - obstoj škode - dokazno breme - splošni zastaralni rok
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je z ugovori (trditvami in dokazi) tožene stranke prišlo do prevalitve dokaznega bremena glede možnosti škodljivih vplivov na porabo proračuna nazaj na tožečo stranko. Slednja bi morala dokaze tožene stranke izpodbiti s svojimi nasprotnimi dokazi, saj dokazi tožene stranke vodijo le v zaključek, ki ga je pravilno napravilo sodišče prve stopnje. V okviru svojega dokaznega bremena je tožena stranka sodišče prve stopnje prepričala v obstoj dejstva, da v času sklenitve spornega nakupa ni bilo na trgu drugega ponudnika te naprave s tehničnimi lastnostmi, ki jih je zahtevala tožena stranka.
Pritožba ima na načelni ravni sicer prav, da ni zahtevano, da se dokaže natančen obstoj finančnega vpliva, vendar če tega vpliva sploh ni in ne obstoji (torej ne le, da ni določljiv), kar je bilo ugotovljeno v konkretnem primeru, tudi do finančnih popravkov ne more priti oziroma bi v takem primeru finančni popravki imeli pravno naravo kazni zaradi ugotovljenih nepravilnosti. Sodišče EU pa je že večkrat pojasnilo, da obveznost vračila koristi, ki je bila neupravičeno prejeta zaradi nepravilnega ravnanja, ne pomeni kazni, temveč je zgolj posledica ugotovitve, da zahtevani pogoji za pridobitev koristi iz ureditve Unije niso bili spoštovani, zaradi česar je pridobljena korist neupravičena.
Predlog za izvršbo po 106. členu ZIZ ni pogojen z izkazom nevarnosti, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, niti s poprejšnjim predlogom za izvršbo za izterjavo zapadlih terjatev. Pogojen je le s hkratnim predlogom za izvršbo zapadlega ali zapadlih zneskov preživnine. Določilo je namreč specialno pravilo o prisilni izterjavi nezapadle obveznosti v okviru pravil o prisilni izterjavi zapadle obveznosti. Navedeno jasno izkazuje, da gre za eno obveznost, pri čemer je del že zapadel in ga dolžnik ni prostovoljno izpolnil, medtem ko drug del obveznosti še ni zapadel. Osnovni namen izvršbe, kot tudi narava izvršilnega postopka je njegova prisilna izvedljivost in dokončna neposredna izvršitev upnikove terjatve na podlagi izvršljive listine, katero dolžnik ni prostovoljno izpolnil. Torej vzpostavitev stanja, do katerega je upnik upravičen na podlagi izvršljive listine. Neizpolnitev obveznosti, neplačilo zapadlih občasnih dajatev dolžnika ima za posledico prisilno izterjavo, zakon pa v tem primeru omogoča tudi izvršbo bodočih občasnih dajatev.
ZKolP člen 2, 2/1, 3, 3/2, 9, 9/2. Z. ZSPJS člen 22d.
kolektivni delovni spor - kolektivna pogodba - stavkovni sporazum - ugotavljanje kršitve pravic in obveznosti iz kolektivne pogodbe - delovna uspešnost
Sporni Sporazum izpolnjuje formalna kriterija za kolektivno pogodbo, ker so ga podpisali reprezentativni sindikati in delodajalec prav tako pa je bil Sporazum objavljen v uradnem listu. Vendar pa Sporazum ne izpolnjuje vsebinskega kriterija, da bi lahko pridobil naravo kolektivne pogodbe. Sporazum ne vzpostavlja, spreminja ali ukinja pravic iz delovnega razmerja.
fikcija vročitve - kršitev pravil o vročanju - dvom v pravilnost vročitve
Glede na listine se utemeljeno zastavlja vprašanje kako je možno, da je bil tožnik v časovnem razmiku manj kot 20 dni najprej preseljen, nato pa ne. Iz spisa in iz podatkov AJPES ni razvidno, da bi v tem času spreminjal sedež. Za izdajo izpodbijanega sklepa ne sme biti dvomov o vročanju, zato tožnik utemeljeno očita kršitev pravil o vročanju.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - odgovornost za napake (jamčevanje za napake) - pravočasno grajanje napak - obvestilo o napakah - ustno grajanje napak - trditveno in dokazno breme
Za grajanje napak se ne zahteva obličnost, vendar pa naročnik v primerih, ko je s strani izvajalca po formalnem protokolu (oblično: s posredovanjem prevzemnega zapisnika v pripombe in podpis) pozvan k dokončni ureditvi medsebojnih razmerij, tvega izgubo verodostojnosti (ustnih) ugovorov. Zgolj zavrnitev podpisa predmetnega zapisnika, ki je bil toženi stranki posredovan v pripombe, na katerega je imela tožena stranka vse možnosti ugovarjati, pa tega ni storila, pomeni zavrnitev plačila brez razlogov in brez argumentov.
Tudi za uporabo 635. člena OZ je potrebno izkazati, da je naročnik podjemnika pravočasno obvestil o napakah izvršenega posla, konkretizirati pa je treba tudi zahtevek za znižanje plačila oz. do povrnitve škode.
ZJU člen 5, 68.. ZSPJS člen 22e.. ZDR-1 člen 43, 43/1.
delovna uspešnost - povečan obseg dela - dodatek za povečan obseg dela - nadomeščanje začasno odsotnega delavca - javni uslužbenec
Ne drži, da je v predmetni zadevi tožnica v primeru nadomeščanja vodje izmene opravljala delo drugega delovnega mesta. V tej zadevi je bistveno, da je bilo nadomeščanje vodje izmene ena izmed nalog njenega delovnega mesta. Po prvem odstavku 43. člena ZDR-1, ki se na podlagi 5. člena ZJU uporablja tudi za javne uslužbence, mora delodajalec delavcu zagotoviti delo, za katerega sta se dogovorila s pogodbo o zaposlitvi. Tožničino zatrjevanje, da odločitev sodišča prve stopnje pomeni, da je vsak delavec dolžan delati vsa opravila po odredbi nadrejenega oziroma da lahko vsak delavec nadomešča vsakogar, je glede na to očitno neutemeljeno.
tožba na izročitev stvari - zlatniki - pogodba o najemu sefa - ustno podaljšanje najemne pogodbe - preiskava bančnega sefa - izpraznitev sefa - dokazovanje vsebine sefa - hramba
Ustno oziroma konkludentno je bila izražena volja pogodbenih strank, da se obstoječa pogodba o sefu izvršuje še naprej, le da je tožnik namesto sefa 1 od tedaj dalje lahko uporabljal sef 2. Sklenitev nove pogodbe za sef zato ni bila potrebna. Pritožbene trditve o prenehanju najemnega razmerja za sef 1 in neobstoju najemnega razmerja za sef 2 so zato neutemeljene.
Pravilna je ugotovitev, da je tožnik po odprtju sefa 1 21. 4. 2011 zlatnike, ki so bili shranjeni v njem, istega dne spravil v sef 2, za katerega so mu tedaj delavci toženke izročili ključe in vstopno kartico, kar pomeni, da tožnik zlatnikov ni vzel iz hrambe pri toženki, ampak da je zlatnike hranil še naprej pri toženki (le da v drugem sefu).
Če tožnik ne bi imel namena še nadalje hraniti zlatnikov v sefu pri toženki, ne bi imel razloga, da je po odprtju sefa 1 od toženke zahteval, da mu omogoči uporabo novega sefa 2.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 42.
izvedensko mnenje
Pritožba pravilno opozarja na enotno sodno prakso, da gre za zelo zahtevno izvedensko mnenje takrat, ko je naloga izvedenca tako zahtevna, da terja dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave, posvetovanje z drugimi strokovnjaki itd. V sodni praksi je bilo prav tako že večkrat poudarjeno, da je glede na 42. člen Pravilnika zahtevnost mnenja odvisna tudi od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, kompleksnosti zadeve ter drugih dejavnikov, ki vplivajo na zahtevnost izvida in mnenja.
Tožena stranka je račun za sporni znesek predložila šele z vlogo z dne 6. 12. 2019, čeprav bi morala glede na določbo tretjega odstavka 163. člena ZPP nastanek in višino stroškov prevodov z ustrezno listino izkazati najpozneje do konca glavne obravnave (6. 11. 2019). Odločitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka do povračila teh stroškov ni upravičena, je zato pravilna.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
izvedenec - stroški izvedenskega dela - plačilo nagrade in stroškov izvedenca - dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje
Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bila izvedencu naložena dopolnitev izvedenskega mnenja, saj pri tem ni šlo le za pojasnjevanje že izdelane naloge, temveč tudi za dodatna vprašanja. Izvedenec je zato upravičen do nagrade ter do povračila stroškov za izdelavo dopolnilnega izvedenskega dela.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Če vlagatelj predloga na oprostitev plačila sodnih taks ne dopolni v roku, ki mu ga določi sodišče, se predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrže kot nepopoln.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00044584
OZ člen 179, 180, 299, 378. ZOZP člen 27, 27/2, 27/3, 27/4. ZPP člen 2, 7, 212, 286.
obvezno zavarovanje v prometu - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - prometna nesreča - odgovornost Slovenskega zavarovalnega združenja - nastanek škode na ozemlju RS - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina - višina odškodnine - pravična denarna odškodnina - enotna odškodnina - katastrofalna škoda - izredno hud primer po Fischerjevi lestvici - obseg škode - trditvena podlaga tožbe - izvedensko mnenje - predpravdno izvedensko mnenje - poziv k predložitvi prevoda - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - posredni oškodovanci - žena in otroci - odškodnina za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega - sprememba tožbe - prilagoditev zneska ugotovitvam izvedenca - tek zakonskih zamudnih obresti - zamuda zavarovalnice - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Primeri katastrofalnih škod so zelo različni, je pa zanje značilno prelivanje (prepletanje) posameznih oblik nepremoženjske škode, tako da je te oblike nemogoče točno razmejiti drugo od druge. Zato v takšnih primerih pri odmeri odškodnine ni toliko pomembno, koliko znaša priznani znesek odškodnine za posamezno obliko škode, temveč je bistveno, kolikšen je skupni znesek odškodnine za vse priznane oblike škode.
Ni moteče, da zvišanje tožbenega zahtevka s strani posrednih oškodovancev na naroku 13. 11. 2019 ni bilo posebej utemeljeno. Iz podatkov spisa je razvidno, da so posredni oškodovanci tožbeni zahtevek zvišali po podaji mnenj obeh sodnih izvedencev, ker so očitno presodili, da jim glede na vsebino teh mnenj pripada višja odškodnina od prvotno zahtevane. Pri določitvi višine odškodnine za nepremoženjsko škodo ne gre le za vprašanje dejanske narave, temveč tudi za pravno vprašanje oziroma za pravilno uporabo materialnega prava (zapolnitev pravnega standarda pravične denarne odškodnine). Zato posebna utemeljitev zvišanja tožbenega zahtevka v konkretnem primeru ni bila nujna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00038881
OZ člen 240, 250, 251, 251/5, 638, 639, 639/1, 640. ZPP člen 214, 214/2.
pogodbena kazen zaradi zamude - terminski plan - pridržek pravice do uveljavljanja pogodbene kazni - ustreznost izjave o pridržanju pravice zahtevati pogodbeno kazen - opravičljiva zamuda - projektna dokumentacija - substanciranje navedb - povračilo stroškov odprave napake - ugovor znižanja plačila - dodatno delo - odgovornost podjemnika za napake - obstoj stvarne napake - razbremenitev pogodbene odškodninske odgovornosti - dokazna ocena izpovedbe prič - dokaz z izvedencem - upoštevanje predpravdnega izvedenskega mnenja - neprimeren dokaz - zavarovanje dokazov - dokazna stiska - zahteva za odpravo napake - nepripravljenost za odpravo napake - odprava napake po drugem izvajalcu - neprerekana dejstva - dokazna vrednost predračuna
Sodišče prve stopnje (kljub ugotovljeni napaki) toženi stranki pravilno ni ugodilo v zahtevi, ki je postavljena skupaj za vse površine v hišah. Pravilno je pojasnilo, da je tožena stranka zgolj vztrajala, da so bili računi izstavljeni zaradi sanacije vseh napak, ki jih je pri gradnji povzročila tožeča stranka in v spis vložila še dva računa podjetja, ki se (med drugim) nanašata na izdelavo strojnih ometov v kletnih prostorih, ni pa ovrednotila le tistega dela stroškov izdelave strojnih ometov, ki so odpadli na sanacijo AB sten in stropov, ki jih je izdelala tožeča stranka (saj je bilo med strankama nesporno, da sten in stropov v kleti in pritličju ni izvedla). Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem delom zahtevka po nasprotni tožbi je bilo namreč na njej.
Iz razloga, ker tožena stranka ni posebej ovrednotila tistega dela, ki se nanaša izključno na oceno vrednosti opravljenega dela brez napake in vrednosti, ki ga je imelo delo tožeče stranke 'z napako', pa sodišče prve stopnje ni moglo ugoditi niti njenemu ugovoru znižanja plačila (640. člen OZ).
Sodna praksa je že zavzela omejujoče stališče, da znižanje plačila nikoli ni dopustno opredeliti z vsoto stroškov, ki so potrebni za odpravo napake, ampak je kriterij znižanja plačila sorazmerje (ne razlika) vrednosti izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako. Znižanje plačila za vsoto stroškov, potrebnih za odpravo napak izključuje že jezikovna razlaga 640. člena OZ, ki povsem jasno kot merilo znižanja določa razmerje dveh vrednosti. To izključuje tudi teleološka razlaga. Poleg tega sta zahtevek za znižanje plačila in zahtevek za povračilo stroškov odprave napake dva različna jamčevalna zahtevka, med katerima izbira naročnik in se medsebojno izključujeta.
V primeru, ko stranka napako zanika oziroma trdi, da je bila ta odpravljena, je očitno, da 'napake' ne bo odpravila. Če podjemik napake ne priznava, tudi ne bo pristopil k njeni odpravi, zaradi česar v takšnem primeru naročnik ni dolžan podjemniku omogočiti, naj napako odpravi v primernem dodatnem roku, da bi bil upravičen do (ostalih) jamčevalnih zahtevkov (v tem primeru do pravice do odprave napake na podjemnikove stroške).
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za taksno oprostitev pravne osebe - obveznost plačila sodne takse
Morebitna utemeljenost naložitve plačila sodne takse ali pravilnost njene odmere, ni predmet presoje v postopku odločanja o taksni oprostitvi, pač pa so za to na voljo druga pravna sredstva.
sklep o popravi pisne pomote - obrazloženost pritožbe - popravni sklep o stroških postopka
Tožena stranka obrazloženo ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje glede očitne pisne pomote, prav tako ne odločitve o plačilu stroškov po temelju zaradi neuspeha v pravdnem postopku.
delna invalidska pokojnina - III. kategorija invalidnosti - zavarovalna podlaga
V tem primeru, ko družba sploh ni poslovala (kot navaja tožnik gre za mrtvo firmo) niti ni prejemal nobenih dohodkov, niti ni bil vključen v organiziran delovni proces delodajalca, niso podani vsi elementi delovnega razmerja. Ker upoštevaje navedeno tudi ni izpolnjen pogoj določen v prvem odstavku 159. člena ZPIZ-1, tožnik ni upravičen do izplačevanja delne invalidske pokojnine.
obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - vznemirjanje lastninske pravice - izrek denarne kazni dolžniku - izvršitev z izrekanjem denarne kazni
Če je dolžnik vznemirjal lastninsko pravico upnika po pravnomočnosti izvršilnega naslova, mora ta imeti pravno varstvo v izvršilnem postopku. Predlog za izvršbo je potemtakem utemeljeno vložen, pretnja zviševanja denarnih kazni pa tisto izvršilno sredstvo, ki skuša vplivati na voljo dolžnika, da ne bo več ponavljal dejanj vznemirjanja lastninske pravice. Če jih ne po prejemu sklepa o izvršbi, potem spoštuje izvršilni naslov in ni razloga za izrek denarne kazni ter za zviševanje. Če pa kljub prejemu sklepa o izvršbi ponavlja dejanja vznemirjanja lastninske pravice, je na mestu sankcioniranje.
ZPP člen 319, 319/2. URS člen 2, 22, 23. ZIZ člen 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-4.
učinki pravnomočnosti - materialna pravnomočnost - izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis - poroštvena pogodba
V skladu s sodno prakso je lahko ničnost upoštevana v izvršilnem postopku le v zvezi z izvršilnim naslovom neposredno izvršljivim notarskim zapisom, ki še ni bil deležen sodne kontrole in zanj ne veljajo učinki pravnomočnosti. Za sodno odločbo pa učinek materialne pravnomočnosti preprečuje ponovno odločanje o isti zadevi, četudi je morda sodba nepravilna (drugi odstavek 319. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00041573
ZDSS-1 člen 69.. ZPP člen 199.
III. kategorija invalidnosti - stranska intervencija
Neutemeljen je pritožbeni ugovor stranskega intervenienta, da je sodišče v izreku izpodbijane sodbe prekoračilo tožbeni zahtevek, saj nobena stranka ni zahtevala, da mora delodajalec tožeči stranki zagotoviti ustrezno delo. Že na podlagi zakona obstoji obveznost delodajalca, da mora delovnemu invalidu ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi na ustrezno delovno mesto.
Določilo 69. člena ZDSS-1 določa vstop tretje osebe kot soudeleženca, kar dejansko velja po vsebini za določbe o stranskemu intervenientu v 199. členu ZPP. Takšen položaj pridobi tretja udeležena oseba zato, ker bi lahko ureditev spornega razmerja posegla v pravice ali na zakon oprte neposredne koristi tretje osebe. Pravni učinek sodbe se ne glede na dejstvo, ali to delodajalec želi ali ne, razširja tudi nanj.
Za lahko malomarnost (navadno nepazljivost) gre takrat, kadar storilec oziroma povzročitelj škode zanemarja tisto pazljivost, ki se pričakuje (v konkretnem primeru) od običajno skrbnega človeka. Za hudo malomarnost pa gre, kadar povzročiteljevo ravnanje odstopa od ravnanja povprečnega (normalno skrbnega) človeka in presega navadno malomarnost ter je vrsta skrajne nepazljivosti. Pri presoji tega, kakšno je bilo ravnanje, pa se upoštevajo vse okoliščine posameznega primera. Pri presoji vrste malomarnosti gre za pravno vprašanje in pravni zaključek.