psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - zdravljenje brez privolitve v psihiatrični bolnici pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - duševna bolezen - shizofrenija - heteroagresivnost
Nasprotni udeleženec je bolezensko spremenjen do te mere, da je popolnoma nekritičen do svoje bolezni, ki je kronificirana in že leta dosega vse kriterije za rezidualno shizofrenijo, ko je bolezen bistveno težje dostopna zdravljenju in kljub zdravljenju bistvenega izboljšanja ni pričakovati. Z veliko verjetnostjo je ugotovila, da je moč pričakovati, da bi nasprotni udeleženec ob morebitnem odpustu ponovno jemal terapijo po svoje, a je tudi brez opuščanja zdravil še vedno heteroagresiven in ogrožajoč do okolice. Z milejšimi oblikami pomoči vzrokov in ogrožanja ni mogoče odpraviti na drug način glede na močno izraženo simptomatiko in nekritičnost nasprotnega udeleženca.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 42.
izvedensko mnenje
Pritožba pravilno opozarja na enotno sodno prakso, da gre za zelo zahtevno izvedensko mnenje takrat, ko je naloga izvedenca tako zahtevna, da terja dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave, posvetovanje z drugimi strokovnjaki itd. V sodni praksi je bilo prav tako že večkrat poudarjeno, da je glede na 42. člen Pravilnika zahtevnost mnenja odvisna tudi od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, kompleksnosti zadeve ter drugih dejavnikov, ki vplivajo na zahtevnost izvida in mnenja.
zasebna kazenska tožba - krajevna pristojnost - objava na spletni strani
Objava trditev na spletnih straneh je primerljivo enaka objavi trditev s tiskom iz prvega odstavka 28. člena ZKP, s čemer je v obeh primerih omogočeno večjemu ali celo neskončnemu številu ljudi, da se s temi trditvami tudi seznanijo. Ker pa so lahko po seznanitvi s trditvami prizadeti številni posamezniki, ki bi se v izbiri krajevne pristojnosti sodišča morali poenotiti, kar je prej neverjetno kot možno, je krajevna pristojnost sodišča v takšnih primerih po zakonodajalcu posebej določena (posebna pristojnost).
sprememba sodne poravnave - vzgoja, varstvo in preživljanje otrok - največja otrokova korist - kratkoročna korist - dolgoročna korist - otroci s posebnimi potrebami - zavod za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami - mnenje otroka - volja otroka - svobodna volja - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje - sposobnosti in zmožnosti staršev - COVID-19
Glavno vodilo v postopku urejanja razmerij med starši in mladoletnimi otroci je otrokova korist. Kakšna je otrokova korist je pravni pojem, ki ga je treba v vsakem primeru posebej napolniti z vsebino, ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera. V vsakem primeru pa otrokova korist ne zajema le koristi osebe do dopolnjenega 18. leta starosti (kratkoročna korist), temveč tudi korist, ki se bo pokazala v odrasli dobi (dolgoročna korist). Treba si je prizadevati za zdrav in celosten razvoj otroka, to je razvoj v samostojno odraslo osebo. Vendar pa otrokova želja in otrokova korist nista sopomenki. Kadar ima sodišče tehtne razloge, lahko odloči drugače kot si želi otrok. Eden od takih razlogov je tudi ugotovitev, da otrokova volja ni svobodna, ker je zmanipulirana.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za taksno oprostitev pravne osebe - obveznost plačila sodne takse
Morebitna utemeljenost naložitve plačila sodne takse ali pravilnost njene odmere, ni predmet presoje v postopku odločanja o taksni oprostitvi, pač pa so za to na voljo druga pravna sredstva.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - dokazna ocena - dokazno breme - pogodba - plačilo - dokazilo o plačilu - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme - prevalitev procesnega dokaznega bremena - zamuda dolžnika
Utemeljen je pritožbeni očitek o zmotni uporabi pravila o dokaznem bremenu (kot sestavnem delu materialnega prava). Izpodbijana sodba izhaja sicer s pravilnega stališča, da je bilo dokazno breme glede trditve o izpolnitvi dolga na toženki, vendar iz izvedene dokazne ocene izhaja, da navedeno pravilo ni bilo uporabljeno pravilno. Odločilna teža v dokazni oceni je bila namreč dana tožničini opustitvi predložitve listine, ki bi potrjevala njeno nasprotno trditev, da plačilo ni bilo izvedeno, pomanjkljivosti v dokazni listini, ki jo je predložila toženka, pa niso bile ocenjene. Dokazna ocena temelji torej na pravilu o prehajanju procesnega dokaznega bremena, ne upošteva pa, da procesno dokazno breme preide na nasprotno stranko šele potem, ko stranka, na kateri je dokazno breme, predloži dokaze, ki potrjujejo njeno navedbo. Navedena lastnost procesnega dokaznega bremena je pomembna za izvedbo postopka, ne pa za obrazložitev sprejete odločitve. Dokazna ocena, ki podpira odločitev, mora izhajati iz materialnega dokaznega bremena.
ZJU člen 5, 68.. ZSPJS člen 22e.. ZDR-1 člen 43, 43/1.
delovna uspešnost - povečan obseg dela - dodatek za povečan obseg dela - nadomeščanje začasno odsotnega delavca - javni uslužbenec
Ne drži, da je v predmetni zadevi tožnica v primeru nadomeščanja vodje izmene opravljala delo drugega delovnega mesta. V tej zadevi je bistveno, da je bilo nadomeščanje vodje izmene ena izmed nalog njenega delovnega mesta. Po prvem odstavku 43. člena ZDR-1, ki se na podlagi 5. člena ZJU uporablja tudi za javne uslužbence, mora delodajalec delavcu zagotoviti delo, za katerega sta se dogovorila s pogodbo o zaposlitvi. Tožničino zatrjevanje, da odločitev sodišča prve stopnje pomeni, da je vsak delavec dolžan delati vsa opravila po odredbi nadrejenega oziroma da lahko vsak delavec nadomešča vsakogar, je glede na to očitno neutemeljeno.
tožba na izročitev stvari - zlatniki - pogodba o najemu sefa - ustno podaljšanje najemne pogodbe - preiskava bančnega sefa - izpraznitev sefa - dokazovanje vsebine sefa - hramba
Ustno oziroma konkludentno je bila izražena volja pogodbenih strank, da se obstoječa pogodba o sefu izvršuje še naprej, le da je tožnik namesto sefa 1 od tedaj dalje lahko uporabljal sef 2. Sklenitev nove pogodbe za sef zato ni bila potrebna. Pritožbene trditve o prenehanju najemnega razmerja za sef 1 in neobstoju najemnega razmerja za sef 2 so zato neutemeljene.
Pravilna je ugotovitev, da je tožnik po odprtju sefa 1 21. 4. 2011 zlatnike, ki so bili shranjeni v njem, istega dne spravil v sef 2, za katerega so mu tedaj delavci toženke izročili ključe in vstopno kartico, kar pomeni, da tožnik zlatnikov ni vzel iz hrambe pri toženki, ampak da je zlatnike hranil še naprej pri toženki (le da v drugem sefu).
Če tožnik ne bi imel namena še nadalje hraniti zlatnikov v sefu pri toženki, ne bi imel razloga, da je po odprtju sefa 1 od toženke zahteval, da mu omogoči uporabo novega sefa 2.
odločitev o pravdnih stroških - stroškovni zahtevek - pravnomočno razsojena stvar - res iudicata kot procesna ovira - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje ni konkretiziralo tožene stranke, ki ji drugi tožnik dolguje povračilo njenih pravdnih stroškov. Glede na navedbo tožene stranke v uvodu sklepa pa izpodbijane odločitve ni mogoče razlagati drugače, kot da se nanaša na drugega toženca. Ker je odločitev o njegovem stroškovnem zahtevku že pravnomočna, gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00041573
ZDSS-1 člen 69.. ZPP člen 199.
III. kategorija invalidnosti - stranska intervencija
Neutemeljen je pritožbeni ugovor stranskega intervenienta, da je sodišče v izreku izpodbijane sodbe prekoračilo tožbeni zahtevek, saj nobena stranka ni zahtevala, da mora delodajalec tožeči stranki zagotoviti ustrezno delo. Že na podlagi zakona obstoji obveznost delodajalca, da mora delovnemu invalidu ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi na ustrezno delovno mesto.
Določilo 69. člena ZDSS-1 določa vstop tretje osebe kot soudeleženca, kar dejansko velja po vsebini za določbe o stranskemu intervenientu v 199. členu ZPP. Takšen položaj pridobi tretja udeležena oseba zato, ker bi lahko ureditev spornega razmerja posegla v pravice ali na zakon oprte neposredne koristi tretje osebe. Pravni učinek sodbe se ne glede na dejstvo, ali to delodajalec želi ali ne, razširja tudi nanj.
S pravilno vročitvijo stranka pridobi možnost seznanitve s pozivom k plačilu sodne takse, s pravili o vročitvi pa se zagotavlja pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Zato je za učinkovit potek postopka nujno, da ima sodišče zanesljiv dokaz o tem, da so bila strankam pisanja pravilno vročena. Institut, ki to zagotavlja, je vročilnica (potrdilo o vročitvi - prim. 149. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato mora imeti lastnost javne listine tisti del vročilnice, s katerim se potrjujeta za normalen potek postopka dve procesno odločilni dejstvi: (1). da je bilo pisanje naslovniku vročeno in (2). kdaj se je to zgodilo.
Od povprečno skrbne osebe, ki prejme ovojnico z vročilnico, se utemeljeno pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje res ujema z navedbo vsebine prejete pošiljke na ovojnici, saj takšno preverjanje ne zahteva nobenega dodatnega truda ali miselnega napora. Namen zapisa vsebine pošiljke na ovojnici in vročilnici je med drugim tudi v tem, da lahko vsak naslovnik pisma z lahkoto preveri, ali je prejel prav tisto pisanje, ki je navedeno kot vsebina prispelega pisma in katerega prejem je potrdil s podpisom vročilnice oziroma mu je bil vročen z nadomestno vročitvijo. Če pri tem ugotovi kakšno odstopanje (na primer, da ni prejel tega, kar je navedeno na ovojnici kot njena vsebina), pa mora takoj ustrezno reagirati in obvestiti sodišče ter zahtevati vročitev manjkajočega pisanja.
Čeprav se o izredni denarni socialni pomoči odloča po prostem preudarku, mora biti odločba glede na 6. člen ZUP izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom za katerega je pooblastilo dano. Pri izredni denarni socialni pomoči iz prvega odstavka 33. člena ZSVarPre, meje pooblastila opredeljujejo vsebinski pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da je odločanje po prostem preudarku sploh dopustno. Če vsebinski pogoji ne bi bili izpolnjeni, bi šlo za pravno nevezano negativno odločanje, ki ni dopustno, saj ni mogoče odločati mimo namena za katerega je pooblastilo dano. Le če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 33. člena ZSVarPre, se pod pogoji, določenimi v drugem ali tretjem odstavku istega člena lahko dodeli izredna denarna socialna pomoč za potrebe samske osebe ali družine v enkratnem znesku ali za obdobje iz drugega odstavka 36. člena. Višina izredne denarne socialne pomoči ne sme presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe ali družine, v enem koledarskem letu pa ne sme presegati višine petih njenih minimalnih dohodkov, od katerih se lahko višina treh minimalnih dohodkov dodeli le za izredne stroške, nastale zaradi naravne nesreče ali višje sile (tretji odstavek).
Stranski intervenient je pravočasno predlagal sodišču, naj se odločba dopolni še z odločitvijo o njegovih stroških postopka (prvi odstavek 325. člena ZPP). Ker je tožeča stranka vložila pritožbo zoper omenjeno sodbo, bi prvostopenjsko sodišče sicer moralo v skladu s prvim odstavkom 327. člena ZPP najprej odločiti o predlogu za dopolnitev svoje odločbe in šele potem poslati pritožbo v odločanje pritožbenemu sodišču, vendar pa spregled te določbe v obravnavanem primeru ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločbe.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-4, 38, 39, 40, 42, 45, 47, 50.
sodni izvedenec - nagrada in stroški izvedenca - zahtevnost izvedenskega mnenja - zbiranje dodatne dokumentacije
Sodni izvedenec pridobi pravico do nagrade in povračila stroškov takrat, ko izpolni nalogo, ki mu jo je naložilo sodišče. Takšno pa je tudi enotno stališče sodne prakse.
obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - vznemirjanje lastninske pravice - izrek denarne kazni dolžniku - izvršitev z izrekanjem denarne kazni
Če je dolžnik vznemirjal lastninsko pravico upnika po pravnomočnosti izvršilnega naslova, mora ta imeti pravno varstvo v izvršilnem postopku. Predlog za izvršbo je potemtakem utemeljeno vložen, pretnja zviševanja denarnih kazni pa tisto izvršilno sredstvo, ki skuša vplivati na voljo dolžnika, da ne bo več ponavljal dejanj vznemirjanja lastninske pravice. Če jih ne po prejemu sklepa o izvršbi, potem spoštuje izvršilni naslov in ni razloga za izrek denarne kazni ter za zviševanje. Če pa kljub prejemu sklepa o izvršbi ponavlja dejanja vznemirjanja lastninske pravice, je na mestu sankcioniranje.
Oškodovankin opis načina storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja je sodišče utemeljeno štelo kot trdno podlago za presojo utemeljenega suma, še zlasti, ker ima oškodovankina izjava, dana policistom, potrditev tudi v fotografijah, doslej zbrani medicinski dokumentaciji, kakor tudi v zapisniku o ogledu kraja kaznivega dejanja. Glede na iz teh dokazov izhajajoča pravno relevantna dejstva, ki tudi po sodbi pritožbenega sodišča kažejo na veliko verjetnost storitve v obtožbi opisanega kaznivega dejanja, ko pa na drugi strani pritožbene teze, ki so zgoraj izpostavljene, nimajo podlage v doslej zbranih dokazih, tudi po sodbi pritožbenega sodišča obstaja večja verjetnost, da je kaznivo dejanje na v obtožbi opisan način storil obdolženec, kot pa da temu ni tako.
Za lahko malomarnost (navadno nepazljivost) gre takrat, kadar storilec oziroma povzročitelj škode zanemarja tisto pazljivost, ki se pričakuje (v konkretnem primeru) od običajno skrbnega človeka. Za hudo malomarnost pa gre, kadar povzročiteljevo ravnanje odstopa od ravnanja povprečnega (normalno skrbnega) človeka in presega navadno malomarnost ter je vrsta skrajne nepazljivosti. Pri presoji tega, kakšno je bilo ravnanje, pa se upoštevajo vse okoliščine posameznega primera. Pri presoji vrste malomarnosti gre za pravno vprašanje in pravni zaključek.
ZPP člen 116, 343. ZNP-1 člen 42. ZPND člen 19, 22a.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - podaljšanje ukrepa - vročitev sklepa - ugovor zoper sklep - prepozen ugovor - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda pritožbenega roka - opravičeni razlog za zamudo - pritožbene novote - postopek odločanja - uporaba znp
Sodišče je na predlog predlagateljice podaljšalo že izrečene ukrepe po 19. členu ZPND in za obdobje šestih mesecev nasprotnemu udeležencu prepovedalo približevanje predlagateljici in njeno nadlegovanje. Zoper sklep o tem je nasprotni udeleženec vložil prepozen ugovor, zato ga je zavrglo.
Nedokazana trditev ne zadostuje za ugotovitev, da je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka. V postopku za vrnitev v prejšnje stanje je opravičenost razlogov treba dokazati, dokazno breme za to pa leži na stranki, ki predlaga vrnitev (116. člen ZPP).
Poleg pojasnila Pošte potrjuje pritožbene navedbe tudi izpis sledenja pošiljk za toženo stranko (priloga B 22). Sklep o začasni odredbi je bil toženi stranki vročen 23. 6. 2020 in ne 22. 6. 2020, kot je pomotoma zapisala na vročilnici (pripeta list. št. 23 spisa). S tem je izpodbila dokazni pomen javne listine - vročilnice.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da stroški, ki so upniku nastali z vložitvijo vloge z dne 12. 11. 2019, predstavljajo stroške, ki so potrebni za izvršbo in jih je v skladu z določilom petega odstavka 38. člena ZIZ pravilno naložilo v plačilo dolžniku.