CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00038675
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZGD-1 člen 52, 512, 533.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - članske pravice družbenika - odklonitev zahteve - odklonitveni razlogi - trditveno in dokazno breme - hiter postopek - zavrnitev dokaznih predlogov - prizadetost družbenega interesa - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič
Drugi odstavek 512. člena ZGD-1 dopušča omejitev informacijske pravice družbenika v primerih, ko družba izkaže obstoj verjetnosti, da bo družbenik zahtevano informacijo uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe (subjektivna predpostavka), in nevarnost, da bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo (objektivna predpostavka). Obe predpostavki morata biti izpolnjeni kumulativno, obstoj nevarnosti pa mora biti konkreten, pri čemer je trditveno in dokazno breme za obstoj zavrnitvenega razloga na družbi.
Določba 512. člena ZGD-1 izpostavlja nujnost hitrega odziva družbe oziroma njenega poslovodstva, potrebnost hitrega postopanja v primerih zavrnitve zahteve za posredovanje informacij pa izhaja tudi iz 52. člena omenjenega zakona.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - odgovornost za napake (jamčevanje za napake) - pravočasno grajanje napak - obvestilo o napakah - ustno grajanje napak - trditveno in dokazno breme
Za grajanje napak se ne zahteva obličnost, vendar pa naročnik v primerih, ko je s strani izvajalca po formalnem protokolu (oblično: s posredovanjem prevzemnega zapisnika v pripombe in podpis) pozvan k dokončni ureditvi medsebojnih razmerij, tvega izgubo verodostojnosti (ustnih) ugovorov. Zgolj zavrnitev podpisa predmetnega zapisnika, ki je bil toženi stranki posredovan v pripombe, na katerega je imela tožena stranka vse možnosti ugovarjati, pa tega ni storila, pomeni zavrnitev plačila brez razlogov in brez argumentov.
Tudi za uporabo 635. člena OZ je potrebno izkazati, da je naročnik podjemnika pravočasno obvestil o napakah izvršenega posla, konkretizirati pa je treba tudi zahtevek za znižanje plačila oz. do povrnitve škode.
Oškodovankin opis načina storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja je sodišče utemeljeno štelo kot trdno podlago za presojo utemeljenega suma, še zlasti, ker ima oškodovankina izjava, dana policistom, potrditev tudi v fotografijah, doslej zbrani medicinski dokumentaciji, kakor tudi v zapisniku o ogledu kraja kaznivega dejanja. Glede na iz teh dokazov izhajajoča pravno relevantna dejstva, ki tudi po sodbi pritožbenega sodišča kažejo na veliko verjetnost storitve v obtožbi opisanega kaznivega dejanja, ko pa na drugi strani pritožbene teze, ki so zgoraj izpostavljene, nimajo podlage v doslej zbranih dokazih, tudi po sodbi pritožbenega sodišča obstaja večja verjetnost, da je kaznivo dejanje na v obtožbi opisan način storil obdolženec, kot pa da temu ni tako.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00044584
OZ člen 179, 180, 299, 378. ZOZP člen 27, 27/2, 27/3, 27/4. ZPP člen 2, 7, 212, 286.
obvezno zavarovanje v prometu - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - prometna nesreča - odgovornost Slovenskega zavarovalnega združenja - nastanek škode na ozemlju RS - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina - višina odškodnine - pravična denarna odškodnina - enotna odškodnina - katastrofalna škoda - izredno hud primer po Fischerjevi lestvici - obseg škode - trditvena podlaga tožbe - izvedensko mnenje - predpravdno izvedensko mnenje - poziv k predložitvi prevoda - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - posredni oškodovanci - žena in otroci - odškodnina za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega - sprememba tožbe - prilagoditev zneska ugotovitvam izvedenca - tek zakonskih zamudnih obresti - zamuda zavarovalnice - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Primeri katastrofalnih škod so zelo različni, je pa zanje značilno prelivanje (prepletanje) posameznih oblik nepremoženjske škode, tako da je te oblike nemogoče točno razmejiti drugo od druge. Zato v takšnih primerih pri odmeri odškodnine ni toliko pomembno, koliko znaša priznani znesek odškodnine za posamezno obliko škode, temveč je bistveno, kolikšen je skupni znesek odškodnine za vse priznane oblike škode.
Ni moteče, da zvišanje tožbenega zahtevka s strani posrednih oškodovancev na naroku 13. 11. 2019 ni bilo posebej utemeljeno. Iz podatkov spisa je razvidno, da so posredni oškodovanci tožbeni zahtevek zvišali po podaji mnenj obeh sodnih izvedencev, ker so očitno presodili, da jim glede na vsebino teh mnenj pripada višja odškodnina od prvotno zahtevane. Pri določitvi višine odškodnine za nepremoženjsko škodo ne gre le za vprašanje dejanske narave, temveč tudi za pravno vprašanje oziroma za pravilno uporabo materialnega prava (zapolnitev pravnega standarda pravične denarne odškodnine). Zato posebna utemeljitev zvišanja tožbenega zahtevka v konkretnem primeru ni bila nujna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00038881
OZ člen 240, 250, 251, 251/5, 638, 639, 639/1, 640. ZPP člen 214, 214/2.
pogodbena kazen zaradi zamude - terminski plan - pridržek pravice do uveljavljanja pogodbene kazni - ustreznost izjave o pridržanju pravice zahtevati pogodbeno kazen - opravičljiva zamuda - projektna dokumentacija - substanciranje navedb - povračilo stroškov odprave napake - ugovor znižanja plačila - dodatno delo - odgovornost podjemnika za napake - obstoj stvarne napake - razbremenitev pogodbene odškodninske odgovornosti - dokazna ocena izpovedbe prič - dokaz z izvedencem - upoštevanje predpravdnega izvedenskega mnenja - neprimeren dokaz - zavarovanje dokazov - dokazna stiska - zahteva za odpravo napake - nepripravljenost za odpravo napake - odprava napake po drugem izvajalcu - neprerekana dejstva - dokazna vrednost predračuna
Sodišče prve stopnje (kljub ugotovljeni napaki) toženi stranki pravilno ni ugodilo v zahtevi, ki je postavljena skupaj za vse površine v hišah. Pravilno je pojasnilo, da je tožena stranka zgolj vztrajala, da so bili računi izstavljeni zaradi sanacije vseh napak, ki jih je pri gradnji povzročila tožeča stranka in v spis vložila še dva računa podjetja, ki se (med drugim) nanašata na izdelavo strojnih ometov v kletnih prostorih, ni pa ovrednotila le tistega dela stroškov izdelave strojnih ometov, ki so odpadli na sanacijo AB sten in stropov, ki jih je izdelala tožeča stranka (saj je bilo med strankama nesporno, da sten in stropov v kleti in pritličju ni izvedla). Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem delom zahtevka po nasprotni tožbi je bilo namreč na njej.
Iz razloga, ker tožena stranka ni posebej ovrednotila tistega dela, ki se nanaša izključno na oceno vrednosti opravljenega dela brez napake in vrednosti, ki ga je imelo delo tožeče stranke 'z napako', pa sodišče prve stopnje ni moglo ugoditi niti njenemu ugovoru znižanja plačila (640. člen OZ).
Sodna praksa je že zavzela omejujoče stališče, da znižanje plačila nikoli ni dopustno opredeliti z vsoto stroškov, ki so potrebni za odpravo napake, ampak je kriterij znižanja plačila sorazmerje (ne razlika) vrednosti izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako. Znižanje plačila za vsoto stroškov, potrebnih za odpravo napak izključuje že jezikovna razlaga 640. člena OZ, ki povsem jasno kot merilo znižanja določa razmerje dveh vrednosti. To izključuje tudi teleološka razlaga. Poleg tega sta zahtevek za znižanje plačila in zahtevek za povračilo stroškov odprave napake dva različna jamčevalna zahtevka, med katerima izbira naročnik in se medsebojno izključujeta.
V primeru, ko stranka napako zanika oziroma trdi, da je bila ta odpravljena, je očitno, da 'napake' ne bo odpravila. Če podjemik napake ne priznava, tudi ne bo pristopil k njeni odpravi, zaradi česar v takšnem primeru naročnik ni dolžan podjemniku omogočiti, naj napako odpravi v primernem dodatnem roku, da bi bil upravičen do (ostalih) jamčevalnih zahtevkov (v tem primeru do pravice do odprave napake na podjemnikove stroške).
ZDSS-1 člen 6, 53, 53/1.. ZSPJS člen 7, 7/1, 13, 13/2.. OZ člen 82, 82/1.. Uredba o spremembah Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede (2018) člen 1.
kolektivni delovni spor - slovenska vojska - veljavnost kolektivne pogodbe - poklicni vojak - nova uvrstitev v plačni razred
Za odločitev je bistveno, kot je pravilno izpostavilo sodišče prve stopnje, da se po drugem odstavku 13. člena ZSPJS delovna mesta oziroma nazivi v plačni podskupini C4 (Vojaki; prvi odstavek 7. člena ZSPJS) uvrščajo v plačne razrede z uredbo. Uredba v smislu te določbe ni splošni akt delodajalca, ampak podzakonski akt, katerega sprejem je v pristojnosti Vlade Republike Slovenije. Delovna mesta oziroma nazivi v plačnih skupinah D, E, F, G, H, J in K ter plačnih podskupinah C1, C2, C3, C5 in C6 se uvrščajo v plačne razrede s kolektivno pogodbo dejavnosti. Glede na te je ureditev uvrščanja dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede v primerjavi z drugimi javnimi uslužbenci drugačna in ni predmet kolektivnega pogajanja.
Tako v Dogovoru kot v Sporazumu je vsebovana zaveza, da se v zvezi z uvrščanjem formacijskih dolžnosti in nazivov v plačne razrede v Slovenski vojski opravi usklajevanje uredbe z reprezentativnimi sindikati (šesti odstavek točke I Dogovora; šesti odstavek točke III Sporazuma). Sodišče prve stopnje je presojalo, ali je nasprotna udeleženka to zavezo spoštovala, pri čemer zaveze ni mogoče razumeti na način, kot izpostavlja predlagatelj v pritožbi (da se doseže usklajena vsebina uredbe). Predlagatelj pred sodiščem prve stopnje ni ponudil nobenih dokazov, na podlagi katerih bi se ugotavljala dejstva glede prave volje oziroma vsebine Dogovora in Sporazuma. Za ugotavljanje prave volje niti ni bilo podlage, saj je vsebina Dogovora in Sporazuma jasna (prvi odstavek 82. člena OZ - opravi se usklajevanje). Ob pravilni ugotovitvi, da se je usklajevanje opravilo (vsaj) spornega dne, je pravilno presodilo, da nasprotna udeleženka svoje zaveze ni kršila, in posledično zahtevek predlagatelja, da se ugotovi kršitev Dogovora in Sporazuma ter da se Uredba razveljavi, pravilno zavrnilo.
ugotavljanje ničnosti - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - posledice ničnosti - posledice izpodbijanja pravnih dejanj - premoženjska razmerja med zakoncema - razdelitev premoženja - prenos lastninske pravice - izigravanje upnikov - splošna pravila obligacijskega prava - kršitev pravil - primarni in podredni tožbeni zahtevek
Tožeča stranka je primarno uveljavljala ničnostni zahtevek na podlagi 86. člena Obligacijskega zakonika, podredno pa zahtevek na izpodbijanje pravdnih dejanja stečajnega dolžnika (270. člen in nadaljnji ZFPPIPP). Uveljavljena tožbena zahtevka na ugotovitev ničnosti in na izpodbijanje pravnih dejanj sta si po vsebini različna, materialnopravno pa se ne izključujeta, oba pa vodita do iste pravne posledice (vračilo tega, kar je stranka prejela na temelju ničnega oziroma izpodbitega pravnega dejanja). Pogodba, izpodbita na podlagi ZFPPIPP, preneha učinkovati le med strankama, medtem ko v postopku ugotovljena ničnost ustvarja učinke proti vsem. Če tožnica uspe dokazati vse predpostavke ničnosti pogodbe, potem je takšna pogodba nična, ne glede na to, ali bi nedopustno ravnanje dolžnika izpolnjevalo tudi predpostavke izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju in bi lahko bila pogodba izpodbita tudi na tak način.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - zdravljenje brez privolitve v psihiatrični bolnici pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - duševna bolezen - shizofrenija - heteroagresivnost
Nasprotni udeleženec je bolezensko spremenjen do te mere, da je popolnoma nekritičen do svoje bolezni, ki je kronificirana in že leta dosega vse kriterije za rezidualno shizofrenijo, ko je bolezen bistveno težje dostopna zdravljenju in kljub zdravljenju bistvenega izboljšanja ni pričakovati. Z veliko verjetnostjo je ugotovila, da je moč pričakovati, da bi nasprotni udeleženec ob morebitnem odpustu ponovno jemal terapijo po svoje, a je tudi brez opuščanja zdravil še vedno heteroagresiven in ogrožajoč do okolice. Z milejšimi oblikami pomoči vzrokov in ogrožanja ni mogoče odpraviti na drug način glede na močno izraženo simptomatiko in nekritičnost nasprotnega udeleženca.
V skladu z določbo prvega odstavka 125. člena ZNP, ki je veljavna pravna podlaga za odločanje v predmetnem postopku (ZNP-1 je pričel veljati 15. 4. 2019, določba prvega odstavka 160. člena ZNP-1 pa je identična določbi prvega odstavka 125. člena ZNP), sodišče po uradni dolžnosti v postopku za delitev stvari odloča o ustanovitvi stvarne služnosti le v primeru fizične delitve nepremičnin, zato je pritožba neutemeljena tudi v tem delu.
Po presoji pritožbenega sodišča po materialnem pravu ni pravno upoštevna okoliščina pri civilni delitvi solastne nepremičnine dejstvo, da ima prenehanje solastništva na nepremičnini, ki je gospodujoča, za posledico prenehanje služnosti nasprotnih udeležencev na nepremičnini parc. št. 465/9 kot služečem zemljišču in po kateri (preko parcele 458/137) z javne ceste dostopata do svoje parcele 458/101.
Dejstvo, da sta nasprotna udeleženca za nastanek parcele 465/6 odstopila del njune parcele 458/101 po presoji pritožbenega sodišča ni pravno relevantno dejstvo, ki bi narekovalo sodišču prve stopnje dolžnost, da opravi fizično delitev parcele 465/6.
odškodninska odgovornost - škoda, povzročena v prometni nesreči - prometna nesreča - sprožilni dejavnik - poškodba rame - višina denarne odškodnine - teorija jajčne lupine - degenerativne spremembe - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Tožnikove degenerativne spremembe so bile sicer neme, a do njihove manifestacije ni prišlo zaradi škodnega dogodka. Ta ni bil sprožilec do tedaj nemih degenerativnih sprememb. Obravnavana nesreča je tožnikove težave le „demaskirala“, torej razgalila, ne povzročila.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije
Stališče Vrhovnega sodišča RS, da bo kriterije za odmero pravic ob sodni razvezi določila sodna praksa, v sodbi in sklepu VIII Ips 26/2007, ki jo izpostavlja tožnik v pritožbi, je bilo sprejeto na podlagi nenoveliranega ZDR. Tudi na podlagi določb sedaj veljavnega ZDR-1 velja, da so kriteriji, ki jih zakon izrecno določa, navedeni le primeroma, in da se lahko upoštevajo tudi drugi kriteriji (sodba VIII Ips 200/2017). Bistvena sta kriterija delovna doba pri delodajalcu in možnosti delavca za novo zaposlitev (sodba VIII Ips 72/2015 - točka 13 obrazložitve; enako je razbrati iz sodbe VIII Ips 78/2018 - opombe od 2 do 6; sodbe VIII Ips 115/2018 - opomba 2; sodbe VIII Ips 178/2018 - opombe 1 do 5; sodbe VIII Ips 204/2018 opomba 9).
ZNP-1 člen 32, 32/1, 40, 40/1, 55, 55/2. DZ člen 239, 239/2, 239/3, 241, 241-3, 242, 243.
postavitev začasnega skrbnika - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasni skrbnik - izbira skrbnika - navzkrižje interesov - dolžnosti začasnega skrbnika - korist varovanca - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka - neizkazan pravni interes - vlaganje pravnih sredstev - odločitev o stroških postopka - prosti preudarek
Pritožnica ni formalna udeleženka tega postopka. Predlog je namreč vložil pristojni center za socialno delo kot začasni skrbnik nasprotnega udeleženca. Pritožnica tudi ni prijavila svoje udeležbe v postopku na prvi stopnji, ampak se je na svoj pravni interes, tako glede vložitve pritožbe, kot glede imenovanja za skrbnico, začela sklicevati šele v pritožbi. Sodišče prve stopnje se o tem ni izreklo, po presoji pritožbenega sodišča pa pritožnica nima položaja materialne udeleženke in zato ne sodi v krog oseb, ki so po prvem odstavku 32. člena ZNP-1 upravičene do vlaganja pravnih sredstev.
ZPP člen 212, 214, 214/2, 319, 319/3. ZIZ člen 62, 62/2.
najemna pogodba - bistvene sestavine prodajne pogodbe - trditveno in dokazno breme - pavšalno zanikanje - substancirano prerekanje navedb - dokaz v informativne namene - ugovor zaradi pobota - neutemeljen pobotni ugovor - izrek sodbe - obresti od izvršilnih stroškov - razveljavitev sklepa o izvršbi - zamuda s plačilom
Zgolj pavšalno, nekonkretizirano zanikanje nasprotnikovih trditev se ne upošteva. Velja princip substanciranega prerekanja.
Toženka ni dala nobene konkretne trditve o bistvenih sestavinah prodajne pogodbe: dogovor o predmetu in ceni (trditev, da vrednost pohištva izhaja iz njenih poslovnih knjig, ni trditev o dogovorjeni ceni). Višje sodišče se v celoti strinja s sodiščem prve stopnje, da je bil predlagan dokaz po zaslišanju toženke in priče dan v informativne namene – da se v celoti dopolni pomanjkljivo trditveno podlago, na kar je tožnica takoj opozorila. Sodišče prve stopnje tako predlaganega dokaza upravičeno ni izvedlo.
Če se toženka brani z ugovorom zaradi pobota in sodišče ugotovi, da ugovor zaradi pobota ni utemeljen, o ugovoru zaradi pobota odloči tako, da ugotovi, da v ugovor uveljavljena terjatev ne obstoji.
Rok za izpolnitev stroškov iz sklepa o izvršbi ne more teči, če je sklep o izvršbi v celoti razveljavljen. Toženka je v zamudo s plačilom teh stroškov prišla šele s potekom roka za prostovoljno izpolnitev, šteto od vročitve izpodbijane sodbe.
vožnja pod vplivom alkohola - elektronski alkotest - dokazna ocena - izvedba preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom
Prepričljivosti dokazne ocene pa ne omajajo niti pritožbene navedbe, da se ustnik ni nahajal v originalni embalaži oziroma ni bil več zapakiran. Takim navedbam pa pritožbeno sodišče ne more slediti tudi iz razloga, ker je glede na trenutno situacijo v zvezi z epidemijo virusa SARS- CoV-2 in glede na razmere v zvezi z epidemijo v času opravljanja preizkusa težko verjeti, da bi policist obdolžencu za preizkus alkoholiziranosti izročil alkotest, na katerem je bil predhodno uporabljen ustnik, kot nakazuje obdolženec v svojem zagovoru in pritožbenih navedbah.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039702
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372-5, 374, 374-3, 378, 378/4. KZ-1 člen 20, 20/2, 49, 54, 228, 228/1, 228/2.
nadaljevano kaznivo dejanje - kaznivo dejanje poslovne goljufije - konkretizacija kršitev določb kazenskega postopka - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje
Kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP pa pritožba vidi v prestrogo odmerjeni kazenski sankciji obdolženki, ki je tudi v nasprotju s sodno prakso. Kršitev ni podana. Sodišče krši kazenski zakon v odločbi o kazenski sankciji ali odvzemu premoženjske koristi, če prekorači pravice, ki jih ima glede tega po zakonu. O prekoračeni pravici govorimo, če sodišče izreče kazensko sankcijo zunaj zakonskih meja ali če izreče kazensko sankcijo, ki je zakon sploh ne pozna, ali ne izreče kazenske sankcije, ki bi jo po zakonu moralo izreči. Če glede na konkretne olajševalne in obteževalne okoliščine obdolžencu izreče neprimerno vrsto kazenske sankcije ali pa kazen, ki je sicer v zakonskih mejah, ni pa primerna po višini, ne gre za kršitev kazenskega zakona iz te točke, marveč za pritožbeni razlog iz 3. točke 374. člena ZKP. 374. člen ZKP v prvem odstavku določa, da se sodba oziroma sklep o sodnem opominu sme izpodbijati zaradi odločbe o kazni, pogojni obsodbi in sodnem opominu, če z njo sicer ni bila prekoračena zakonska pravica (5. točka 372. člena ZKP), vendar sodišče ni pravilno odmerilo kazni glede na okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo ta kazen večja ali manjša. Pritožbeno sodišče poudarja, da sodišče prve stopnje kazenske sankcije obdolženki D.S. ni izreklo zunaj zakonskih meja.
enako obravnavanje upnikov - ugovor zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja upnikov - vrste stroškov stečajnega postopka - občasni stroški stečajnega postopka - terjatve, nastale med stečajnemu postopku predhodnim postopkom prisilne poravnave - plačilo kot strošek stečajnega postopka
Ni pravilno pritožbeno stališče, da je v posledici dejstva, da zakon v določbi glede enakega obravnavanja upnikov ne določa, da to velja za upnike, ki so v razmerju do dolžnika v enakem položaju, možna širša razlaga; torej, da pomeni kršitev pravice do enakega obravnavanja upnikov kakršnokoli kršitev enakega obravnavanja upnikov, tudi takšna, kot je v tem primeru, da se redno poravnavajo obveznosti do ločitvenih upnikov in tekoči stroški postopka, ne pa tudi poplačilo terjatev upnikov iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP.
289. člen ZFPPIPP upnikom, ki nadaljujejo sodelovanje z dolžnikom tudi med postopkom prisilne poravnave, določa poseben položaj, in sicer, da se njihove terjatve poplačajo kot strošek postopka v primeru, da prisilna poravnava ni potrjena. Navedeno dolžniku omogoča normalno poslovanje v času postopka prisilne poravnave ter poseben položaj upnikom v primeru stečaja.
Da so stroški iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP obravnavani drugače kot drugi (tekoči) stroški, jasno izhaja iz zakonskega besedila. Iz zakonske ureditve tudi izhaja, da je najprej treba plačati tiste stroške, ki so dejansko namenjeni unovčenju stečajne mase in poplačilu upnikov ter vodenju stečajnega postopka in so torej nujno potrebni za izvedbo stečajnega postopka. Šele nato pridejo na vrsto upniki terjatev iz prisilne poravnave, za katere se uporablja drugi odstavek 289. člena ZFPPIPP, katerih terjatve sicer nimajo neposredne zveze s samim stečajnim postopkom.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00038989
ZP-1 člen 19a, 19a/2. ZSVarPre člen 27, 27/1, 27/7, 27/8. ZBPP člen 13.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - premoženje družine - vrednost nepremičnin - vrednost lastnega poslovnega deleža družbe z omejeno odgovornostjo
Ker tako ugotovljeno premoženje dosega vrednost 95.529,91 EUR in znatno presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, je sodišče prve stopnje brez ugotavljanja mesečnega povprečnega dohodka na družinskega člana storilčev predlog za nadomestitev globe zavrnilo, saj iz zgoraj povzete določbe 27. člena ZSVarPre jasno izhaja, da se v primeru, ko premoženje družine, ki se upošteva, presega vrednost 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, brezplačna pravna pomoč zavrne ne glede na to, koliko znašajo dohodki na družinskega člana.
Enotno stališče sodne prakse torej je, da v kolikor solastnik drugemu solastniku uporabe nepremičnine ne preprečuje, slednji pa souporabe ne zahteva, je na svoje prikrajšanje pristal, v posledici česar temu solastniku uporabnina ne pripada.
ZGD-1 člen 187. ZFPPIPP člen 296, 296/1, 296/5. ZLPPTR člen 29, 29/2, 29/4.
ničnost pogodbe - kondikcijski zahtevek - prijava terjatve v stečajnem postopku - nastanek terjatve - pravočasna prijava terjatve v stečajnem postopku - nastanek terjatve po začetku stečajnega postopka - neizvedba naroka
Vrhovno sodišče je v odločbi II Ips 229/2014 z dne 2. 7. 2015 jasno zapisalo, da "povračilna obveznost nastane takoj, ko je opravljena izpolnitev z vsebino obveznosti iz nične pogodbe". Glede na navedeno ne more biti nobenega dvoma, da je terjatev iz naslova kondikcijskega zahtevka nastala v trenutku, ko je bila izpolnjena obveznost izročitve stvarnega vložka iz nične Pogodbe z dne 4. 7. 2008 (ZK dovolilo za vknjižbo nepremičnin, izročenih kot stvari vložek, je v sami Pogodbi).