IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00038990
ZP-1 člen 20a, 192a, 192č, 192č/5, 192č/5 - 2, 192č/5 - 3. ZIKS-1 člen 224, 24/1, 24/1 - 4.
nadomestni zapor - zmožnost plačila globe - delno plačilo - upravičeni razlog za odlog prestajanja kazni
Upoštevajoč povzete razloge sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče ne sledi pritožbenim navedbam, da je storilec v postopku navedel dejstva in predložil dokaze, ki dokazujejo, da nadomestni zapor glede na okoliščine konkretnega primera ni sorazmeren in pravičen ukrep. Storilec je res zatrjeval, da opravlja pekarsko dejavnost v najetem prostoru, da zanj plačuje najemnino v višini 750,00 EUR mesečno, da ima okoli 1.300,00 EUR stroškov s plačilom elektro in komunalnih storitev ter z nabavo surovin in da mu po pokritju vseh stroškov ostane le okoli 600,00 EUR, s katerimi mora poleg sebe preživljati še brezposelno ženo in njune tri mladoletne otroke, vendar kljub temu ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da storilec glob ni plačal, ker to finančno ni zmožen in ne zaradi tega, ker tega ne bi hotel.
Ker pa iz dopisa predlagatelja z dne 1. 9. 2020 (list. št. 45) izhaja, da so bile obveznosti iz predloga za odreditev nadomestnega zapora delno poravnane in da se je v celoti pokrila globa v znesku 351,64 EUR ter delno (v znesku 1.364,22 EUR) globa v znesku 5.000,00 EUR, iz dopisa z dne 16. 9. 2020 (list. št. 52) pa izhaja, da so bila prejeta dodatna plačila v skupni višini 1.000,00 EUR in da dolg na dan 16. 9. 2020 znaša 2.635,78 EUR, je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in na podlagi tretje alineje petega odstavka 192.č člena ZP-1 izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ob upoštevanju zneska neplačane globe spremenilo število dni nadomestnega zapora. Pri tem je upoštevalo sorazmerni delež, za katerega je že sodišče prve stopnje zmanjšalo število dni nadomestnega zapora in tako glede na znesek neplačane globe, ki znaša 2.635,00 EUR namesto 27 dni uklonilnega zapora določilo 20 dni nadomestnega zapora.
Glede na to, da je pritožnik kot tožnik zahteval plačilo zavarovalnine, je bilo na njem breme dokazovanja trditve o višini stroškov popravila. Ker tako dejstva v zvezi z obsegom škode, nastale v zavarovalnem primeru, kot v zvezi z obsegom popravila (zamenjanih ali popravljenih delov vozila in potrebnega dela) izvirajo iz tožnikove sfere, ni bilo podlage za prevalitev dokaznega bremena na toženko.
vmesna sodba - prometna nesreča - fingirana prometna nesreča - nova dejstva in novi dokazi - prekluzija - dokazni standard - dokazovanje - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja
Po četrtem odstavku 286. člena ZPP lahko stranke kasneje navajajo nova dejstva, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku za glavno obravnavo. Obstoj krivde je treba razlagati ob upoštevanju namena in učinkov določbe o prekluziji, ki na eni strani zagotavljajo sodno varstvo v razumnem roku, na drugi strani pa posegajo v strankino pravico do izjave. Presoja v posamičnem primeru mora odražati ustrezno ravnotežje med obema načeloma. Stranki gre načeloma v breme, če ni zbrala dovolj informacij, ki bi ji omogočale učinkovito uveljavljanje zahtevkov ali obrambnih ugovorov, a se to lahko nanaša le na trditve, za katere je mogoče od povprečno skrbne stranke pričakovati in zahtevati, da bo prepoznala njihovo relevantnost in da bi zanje morala vedeti.
vožnja pod vplivom alkohola - elektronski alkotest - dokazna ocena - izvedba preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom
Prepričljivosti dokazne ocene pa ne omajajo niti pritožbene navedbe, da se ustnik ni nahajal v originalni embalaži oziroma ni bil več zapakiran. Takim navedbam pa pritožbeno sodišče ne more slediti tudi iz razloga, ker je glede na trenutno situacijo v zvezi z epidemijo virusa SARS- CoV-2 in glede na razmere v zvezi z epidemijo v času opravljanja preizkusa težko verjeti, da bi policist obdolžencu za preizkus alkoholiziranosti izročil alkotest, na katerem je bil predhodno uporabljen ustnik, kot nakazuje obdolženec v svojem zagovoru in pritožbenih navedbah.
utemeljen sum - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - razlogi za pripor
Tretji odstavek 394. člena ZKP sodišču druge stopnje nalaga, da v primeru, ko o zadevi odloči na pritožbeni seji ter s sodbo ugodi pritožbi in spremeni sodbo sodišča prve stopnje ali jo spremeni po uradni dolžnosti, obtoženi pa se nahaja v priporu, preizkusi tudi, ali so še dani razlogi za pripor, in s sklepom ugotovi, da so razlogi za pripor še podani, ali pa pripor odpravi.
Upnikova terjatev je njegova premoženjska pravica, odpoved pravici pa je vselej mogoča. V sodni praksi je zavzeto stališče, da ima pravne posledice priznanja terjatve šele pravnomočen sklep o razdelitvi splošne oziroma posebne razdelitvene mase. O poplačilu upnikove terjatve je namreč odločeno (šele) s sklepom o razdelitvi splošne oziroma posebne razdelitvene mase, ne že s sklepom o preizkusu terjatev. Za stališče, da prijave terjatve po tem, ko je enkrat že priznana, ni mogoče več umakniti, ni nobene pravne podlage.
Pritožbeno sodišče zavrača takšno, v pritožbi izraženo prepričanje o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, da naj bi sodišče prve stopnje svojo odločitev gradilo na neverodostojni izpovedi oškodovanca. Prvo sodišče je namreč v izpodbijano sodbo v celoti povzelo tako zagovor obtoženca, kot tudi izpovedi zaslišanih prič, zlasti oškodovanca J. V. s.p., priče J. J., ki je opravljala delo komercialistke pri oškodovancu in priče A. G., skrbno pa je pregledalo vse, v izpodbijani sodbi navedene in dokazno ocenjene listinske dokaze, katerih pritožba vsebinsko ne problematizira, temveč skuša razloge v izpodbijani sodbi o tem, da je obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje izpodbiti s podajanjem lastne dokazne ocene predvsem izpovedi oškodovanca, ki naj bi bila po prepričanju pritožbe neverodostojna, vendar pa takih pritožbenih navedb ni mogoče sprejeti.
nepodaljšljivost roka - ugovor zoper obtožnico - zakonski prekluzivni rok
Prvo sodišče je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da se v skladu s prvim odstavkom člena 87 ZKP namreč roki, ki so določeni po določbah ZKP, ne smejo podaljševati, med take roke pa je šteti tudi rok za ugovor zoper vloženo obtožnico, ki je nepodaljšljiv, zato je prepričanje pritožnika, da bi sodišče prve stopnje ugovor, ki je prispel na sodišče prve stopnje kljub zamudi, obravnavalo, neupošteven, kajti ugovor je prispel k sodišču prve stopnje prepozno, torej po izteku nepodaljšljivega roka za vložitev ugovora, kajti datum prispetja ugovora na ODT v skladu z določbami člena 87 ZKP ni mogoče upoštevati kot datum vložitve ugovora na sodišče.
sodna ureditev meje - nova dejstva in dokazi - izvedensko mnenje - stroški - stroški v postopku za ureditev meje - prosti preudarek
Odločitev, da polovico skupnih stroškov krije tretja nasprotna udeleženka, polovico pa predlagateljici, temelji na pooblastilu sodišču iz drugega odstavka 40. člena ZNP-1, da v primerih, ko zakon ne določa drugače, o skupnih stroških odloči po prostem preudarku.
predmet zapuščinskega postopka - stranke v zapuščinskem postopku - uveljavljanje lastninske pravice na predmetu zapuščine - predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju - uveljavljanje pravice v pravdi - izločitve iz zapustnikovega premoženja
V zapuščinskem postopku sodišče odloča o tem, kdo so zapustnikovi dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. Zahtevki, ki se tičejo zapustnikovega premoženja, a niso dednopravne narave, praviloma niso in ne morejo biti predmet zapuščinskega postopka. Tudi o izločitvi določenega premoženja iz zapuščine lahko zapuščinsko sodišče praviloma odloča zgolj v zakonsko predvidenih primerih (izločitev v korist potomcev, izročitev gospodinjskih predmetov ipd., primerjaj 32. in 33. člen ZD).
Ker je bila za toženkino zavarovanko predvidljivo, da z njeno dvižno ploščadjo upravljajo tudi nepooblaščene osebe (zlasti vozniki tovornjakov), predvidljivo pa je bilo tudi, da lahko ob tem pride do poškodb, če ravnajo napačno (kar je tudi bilo predvidljivo, saj o pravilni uporabi ni bilo mogoče samodejno sklepati), bi morala poskrbeti, da nepooblaščene osebe bodisi z njo ne bi rokovale ali pa jih nedvoumno opozoriti na nevarnost in na pravilno rokovanje z mehanizmom. Navedeno bi terjalo minimalni vložek.
S tem, ko je tožnik kot voznik tovornjaka sam ravnal z dvižno ploščadjo, čeprav je vedel, da morajo z njo upravljati delavci toženkine zavarovanke, in obenem površno spregledal, da se je eden izmed njenih delavcev še nahajal blizu, je tudi sam veliko prispeval k škodnemu dogodku.
vmesna ali končna sodba - odškodninska odgovornost - fingirana prometna nesreča - dokazni standard - merilo mejnega praga zadostne verjetnosti - izvedenec avtomobilske stroke - trditveno in dokazno breme
Dokazno breme glede okoliščin v zvezi z izključitvijo odgovornosti je na strani zavarovalnice; ta nastopi šele, če tožeča stranka dokaže škodni dogodek, ki naj bi pomenil zavarovalni primer. Pri tem mora odločilna dejstva stranka (praviloma) dokazati s stopnjo prepričanja, torej tako, da bo izključen vsak razumen dvom oziroma da o resničnosti trditev ne bi dvomil noben razumen, v življenjskih zadevah izkušen človek. Temu dokaznemu standardu, z izjemami, ki zahtevajo njegovo znižanje oziroma prilagajanje, tudi sodna praksa še vedno sledi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00039023
KZ-1 člen 228, 228/1, 251, 251/1. ZKP člen 311, 311/3, 344, 344/1, 355, 355/1.
poslovna goljufija - gospodarska dejavnost - preslepitveni namen - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - procesni rok - kršitev kazenskega zakona - preložitev glavne obravnave - tek rokov - znova začeta glavna obravnava - načelo neposrednosti glavne obravnave - sprememba obtožbe - isti historični dogodek - drugačno dejansko stanje - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja - sprememba opisa kaznivega dejanja
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da glede na to, da na podlagi odredbe Vrhovnega sodišča procesni roki v ne nujnih zadevah niso tekli od 16. 3. 2020 in so začeli teči 1. 6. 2020 upoštevajoč, da je bila zadnja glavna obravnava v tej kazenski zadevi opravljena dne 24. 1. 2020, dne 9. 6. 2020 še ni pretekel 3-mesečni rok, ki bi zahteval, da bi moralo sodišče glavno obravnavo začeti znova. Sodišče prve stopnje je s takšnim postopanjem kršilo določbo tretjega odstavka 311. člena ZKP.
Državni tožilec sme na glavni obravnavi spremeniti obtožbo, če po njegovi oceni izvedeni dokazi kažejo na drugačno dejansko stanje, kot ga je videl pri vložitvi obtožnice. Tožilec lahko spremeni obtožnico tako, da spremeni opis dejanskega stanja v obtožbi v korist ali v škodo obtoženca, vendar se mora predmet obtožbe še vedno nanašati na isti historični dogodek. Sprememba opisa dejanja ima lahko za posledico tudi spremembo pravne opredelitve kaznivega dejanja po strožjem ali milejšem kazenskem zakonu.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma, da predmetno kaznivo dejanje ni bilo storjeno pri opravljanju gospodarske dejavnosti, saj je obe posojilni pogodbi obtoženi z oškodovancem sklenil kot direktor družbe. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil obtoženi v predmetnem času edini družbenik in direktor družbe in da je pogodbi sklenil v imenu te družbe kot posojilojemalke, posojilo pa je bilo namenjeno za potrebe izvedb del v Avstriji, kar je v opisu kaznivega dejanja navedeno in kar je pravilno na podlagi celovite dokazne ocene ugotovilo tudi sodišče prve stopnje.
Predlagatelju je bilo že s predhodnim sklepom naloženo, da v 8 dneh plača 607,94 EUR iz naslova skupnih stroškov izvedenca. To, da predlagatelj svoje obveznosti ni poravnal, ni razlog za izdajo novega sklepa o isti obveznosti, torej o zadevi, o kateri je bilo že odločeno z učinkom pravnomočnosti. Višje sodišče je zato izpodbijani sklep razveljavilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00038826
OZ člen 164, 164/1, 921, 949.
spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - splošni pogoji zavarovalne pogodbe - splošni zavarovalni pogoji - materialna škoda na vozilu - popravilo vozila - ugotavljanje višine škode - izračun zavarovalnine
Splošni pogoji toženke dopuščajo možnost, da zavarovanec za popravilo svojega vozila izbere drug servis, kot tistega, na katerega je bil napoten ob ogledu škode. V tem primeru pa je v drugem odstavku 26. člena splošnih pogojev določena zgornja meja odgovornosti toženke za povračilo škode na tožnikovem vozilu, ki je lahko največ enaka ceni popravila vozila pri toženkinem pogodbenem servisu. Za določitev najvišjega zneska toženkine obveznosti je torej odločilna končna (skupna) cena popravila zavarovanega vozila pri pogodbenem servisu in ne posamezne cene materiala in urne postavke dela v okviru celotne storitve popravila zavarovanega vozila pri tem servisu. Cene in popusti, ki jih pogodbeni servis zagotavlja toženki, so tako predmet pogodbenega razmerja med toženko in njenim pogodbenim servisom in jih toženka ne more kar enostransko uveljaviti tudi v pogodbenem razmerju s tožnikom.
delegacija krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Po oceni višjega sodišča dejstvo, da se oškodovanka kot tožilka A.Š. kot okrožna državna tožilka pri Okrožnem državnem tožilstvu v Murski Soboti redno udeležuje zaslišanj ter obravnav na Okrožnem sodišču v Murski Soboti, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Ob okoliščinah, da se preiskovalni in kazenski sodniki z oškodovanko redno srečujejo na zaslišanjih in glavnih obravnavah ter da se z njo družijo na uradnih dogodkih kot tudi izven delovnega časa, je višje sodišče zlasti upoštevalo, da je Okrožno sodišče v Murski Soboti razmeroma majhno sodišče, zaradi česar lahko tesna (kolegialna) razmerja med zaposlenimi v pravosodju resno okrnijo (objektivni) videz nepristranskosti. Nepristranskost in neodvisnost sodišča morata namreč biti razvidni tudi navzven.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00041930
KZ-1-UPB2 člen 48.a, 49, 49/1, 308, 308/3.. ZKP-UPB8 člen 8, 8/1, 8/2, 18, 18/1, 233, 233/1, 233/3, 355, 355/2.
pravica do uporabe svojega jezika - sodni tolmač - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - odločba o kazenski sankciji - olajševalne in obteževalne okoliščine - zaporna kazen - stranska kazen izgona tujca iz države - resna grožnja za javni red ali javno varnost
Na zaslišanju pred dežurno preiskovalno sodnico dne 10.10.2018 kot tolmač za srbski jezik sodeloval F. I., na zaslišanju pa je bil navzoč tudi tedanji obtoženkin zagovornik po uradni dolžnosti. Pritožnik ima sicer prav, da navedeni tolmač tedaj ni bil vpisan v seznam stalnih sodnih tolmačev, zaradi česar se je sodišče poslužilo določbe 233. člena ZKP in F. I., ki ni bil zaprisežen sodni tolmač, pred zaslišanjem zapriseglo. Sodišče prve stopnje s tem ni prekršilo nobene postopkovne določbe, zlasti upoštevaje dejstvo, da je šlo za nujna preiskovalna dejanja, ko je bila obtoženki že odvzeta prostost, Ker je tudi z vpogledom v zapisnik o zaslišanju obtoženke pred preiskovalno sodnico razvidno, da obtoženkin tedanji zagovornik nikakršnih pripomb v zvezi z uporabo jezika ni imel, pa tudi sicer pritožbeno sodišče ugotavlja, da med akterji zaslišanja ni prišlo do nikakršnega komunikacijskega šuma, o pravilnosti zaslišanja in razločnosti ter razumljivosti komunikacije ni nikakršnih pomislekov.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00039863
OZ člen 190, 198, 346. SPZ člen 66.
plačilo uporabnine - nadomestilo za uporabo solastne nepremičnine - zamenjava ključavnice - solastnik nepremičnine - stanovanjska hiša - upravičenja solastnika - pravica solastnika do posesti - pravica do uporabe solastne nepremičnine - nemožnost uporabe nepremičnine v sorazmerju s solastniškim deležem - prikrajšanje - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - prostovoljna opustitev uporabe solastne stvari - razlog za izselitev iz stanovanjske hiše - družinsko nasilje - fizično nasilje - psihično nasilje - gluha oseba - ogroženost v družini - delitev solastnega premoženja - izročitev ključev - zastaranje tožbenega zahtevka - splošni zastaralni rok - nepremagljive ovire - zadržanje zastaranja
Solastnik ima pravico stvar imeti v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov (66. člen SPZ). Če solastnik solastne stvari ne more uporabljati, ker mu je bila souporaba onemogočena, mu pripada pravica do uporabnine. Gre za primer prikrajšanja, urejen v 198. členu OZ, ki ga je skladno s sodno prakso treba razlagati skupaj s 190. členom OZ. Prikrajšanje mora biti konkretno in realno, prikrajšani pa vanj ne sme privoliti. Če se solastnik prostovoljno odpove uporabi svoje nepremičnine, do plačila uporabnine ni upravičen.
Stališče sodne prakse je, da je solastnik, ki solastno nepremičnino zapusti zaradi okoliščin, zaradi katerih mu je onemogočena njena uporaba, med katere spada tudi nasilje solastnika, neupravičeno prikrajšan, zato je do plačila uporabnine upravičen, tudi če souporabe ni izrecno zahteval.
ZPP člen 4, 339, 339/2-8, 339/2-10, 451, 452, 454, 454/1, 454/2. OZ člen 427, 427/4. URS člen 22, 23.
gospodarski spor majhne vrednosti - prevzem dolga - konkludentna privolitev v prevzem dolga - sporno dejansko stanje - izrecna zahteva za izvedbo naroka - neizvedba naroka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - načelo neposrednosti
Tožeča stranka utemeljeno opozarja, da je izvedbo naroka izrecno zahtevala v svoji pripravljalni vlogi z dne 30. 8. 2019 (red. št. 16 spisa), zato nikakor niso bili podani pogoji za odločanje brez naroka iz prvega oziroma drugega odstavka 454. člena ZPP. Ker ga sodišče prve stopnje ni razpisalo, je tako izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Nadalje pa je prenagljen zaključek sodišča prve stopnje, da zaradi časovne oddaljenosti med obvestilom tožeči stranki o spornem prevzemu dolga družbe A., d. o. o.. s strani tožene stranke konce leta 2017 ter vložitvijo predloga za izvršbo zoper toženo stranko v tej zadevi marca 2019, slednjega ni mogoče šteti kot konkludentne privolitve tožeče stranke v smislu določb 427. člena OZ. Tožeči stranki namreč ni bil postavljen rok za privolitev v skladu s četrtim odstavkom 427. člena OZ, pri čemer je sodišče prve stopnje (kot smiselno izpostavlja pritožba) spregledalo, da je tožeča stranka trdila (in tudi hotela dokazati), da naj bi med pravdnima strankama skozi celotno leto 2018 potekala (ustna) komunikacija v zvezi z zatrjevanim prevzemom dolga v smeri, da je ta še vedno aktualen.