CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00040082
ZPP člen 8, 115, 116. OZ člen 3, 50, 87, 533, 539, 540, 540/1.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga - opravičeni razlog za zamudo - pravni standard - poslabšanje zdravja - bolezen - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - predlog za preložitev naroka - razlogi za preložitev naroka - ničnost pogodbe - navidezna prodajna pogodba - prikrito darilo - pogodbena določila - učinek pogodbe - oblikovanje zahtevka - svobodno urejanje obligacijskih razmerij - preklic darila - razveza darilne pogodbe - huda nehvaležnost - dokazna ocena - pomanjkljiva dokazna ocena - indični dokaz - razlogi za razveljavitev sodbe
Sodišče stranki, ki je zamudila narok ali rok za kakšno pravno dejanje in zaradi tega izgubi pravico opraviti to dejanje, na strankin predlog dovoli, da to dejanje opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega razloga (prvi odstavek 116. člena ZPP). Kakšne okoliščine so upravičeni vzrok za zamudo, zakon ne določa. Določitev vsebine predpostavke upravičenega vzroka tako pomeni interpretacijo pravnega standarda. Po ustaljeni sodni praksi gre praviloma za takšne okoliščine, ki obstajajo v času zamude in jih ni bilo mogoče vnaprej predvideti, niti odkloniti, niti jih ni mogoče pripisati strankini krivdi. Ob tem je treba upoštevati, da gre za izjemno sredstvo, omejeno le na upravičene primere, saj ima nasprotna stranka pravico do sodnega varstva in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Pravilna presoja ugotovljenih dejstev narekuje presojo, da je navidezna prodajna pogodba prikrivala veljavno darilno pogodbo, ki je bila izpolnjena, zato so brez učinka le tista določila sporne prodajne pogodbe, v katerih se zapisana izjava ne ujema z voljo pogodbenih strank, to pa so le določila o kupnini.
Tožba tožnika je klasična civilnopravna tožba, za katero je pristojno redno sodišče. Tožba ni nesklepčna, saj utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so v njej navedena. Ker stranke svobodno urejajo obligacijska razmerja (3. člen OZ), tudi ni nemogoč hkraten dogovor o darilu in dopustitvi osebne služnosti stanovanja na podarjenem premoženju.
V obravnavani zadevi je že pravnomočno odločeno, da so določbe sporne prodajne pogodbe o kupnini brez pravnega učinka. Toženca zato v pritožbi ne moreta uspeti s ponavljanjem trditev o neprepričljivi dokazni oceni sodišča prve stopnje glede plačila kupnine. Prodajna pogodba je bila med strankami sklenjena zgolj navidezno, da bi se izognile višjim davkom, v resnici pa je tožnik tožencema stanovanje in garažo podaril.
Preklic darila je enostransko oblikovalno upravičenje darovalca, z uresničitvijo katerega doseže razvezo darilne pogodbe. Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi obdarjenec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdarjenec darilo obdržal (prvi odstavek 540. člena OZ). Huda nehvaležnost je torej pravni standard, ki ga napolni sodišče v vsakem posameznem primeru, pri čemer mora opraviti celovito presojo vseh okoliščin in dejanj med obdarjencem in darovalcem. Dogodek, ki predstavlja zatrjevano hudo nehvaležnost, mora tako sodišče umestiti v celoten odnos med strankama darilne pogodbe ter preklic darila ocenjevati v luči vseh okoliščin medsebojnega razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - DRŽAVLJANSTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00039792
ZPŠOIRSP člen 1, 5, 5/2, 7, 7/1, 7/2, 11, 11/2. OZ člen 169, 179. ZOR člen 190, 200. ZPP člen 212. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 13. ZTuj člen 81, 81/2. ZZT člen 3, 6.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - odškodninska odgovornost države RS - povračilo škode - denarna odškodnina - pravno priznana škoda - načelo popolne odškodnine - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - državljanstvo - register stalnega prebivalstva - izgubljeni dobiček - status tujca - pavšalni znesek - pravnorelevantna vzročna zveza - trditveno in dokazno breme - nekonkretizirane trditve - dolžnost zmanjševanja škode - Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) - odločba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - višina odškodnine
Z vidika pravno relevantne vzročne zveze je napačno materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje, da bi si lahko tožnik zaradi odprave negativnih posledic izbrisa priskrbel ustrezna dovoljenja za legalno prebivanje in delo kot tujec oziroma da si tožnik ni dovolj prizadeval urediti svoj pravni status. Takšna zahteva bi bila z vidika oškodovančeve načelne dolžnosti zmanjševati nastalo škodo, pretirana.
Ker v sodnem postopku za uveljavljanje denarne odškodnine ne velja sistem podeljevanja pavšalne odškodnine in ker odmera odškodnine s strani domačega sodišča ne pomeni gole mehanske uporabe zneska, ki ga je v primerljivi zadevi prisodilo ESČP, sodišče prve stopnje pravilno ni uporabilo zneska 20.000 EUR, ki ga je pritožnikom za nepremoženjsko škodo prisodilo ESČP.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00041401
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje na podlagi 179. člena ZDR-1 v povezavi s 131. členom OZ odločalo o tožbenem zahtevku za plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki naj bi jo tožnik utrpel ob dvigu 19 do 22-kilogramskega zabojnika. Tožbeni zahtevek je pravilno zavrnilo na podlagi ugotovitve, da tožnik ni dokazal, da bi bila ugotovljena kila na levi strani ingvinalnega predela posledica spornega dviga, saj je imel kilo na tem mestu že v preteklem letu.
vabilo stranki na narok - nepristop stranke na narok - zavrnitev dokaza - zapisnik o naroku
Pravilno vabljeni toženec se ni odzval sodnemu vabilu na narok, na katerem naj bi bilo opravljeno zaslišanje obeh strank. Sodišče tožencu v nadaljevanju postopka na podlagi 285. člena ZPP ni bilo dolžno dajati napotkov za opravo procesnih aktivnosti glede njegovega zaslišanja, saj je toženec priložnost za učinkovitejše varstvo svojih pravic že izgubil ter je zato glavno obravnavo upravičeno zaključilo brez njegovega zaslišanja.
ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4. ZP-1 člen 114, 157.
postopek o prekršku - vožnja pod vplivom alkohola - preizkus alkoholiziranosti - izvedensko mnenje - mobilni telefoni - vpliv na pravilnost rezultatov preizkusa
Prvostopenjsko sodišče je upoštevajoč zaključke izvedenca v izvedenskem mnenju in v dopolnitvi izvedenskega mnenja, v katerih je izvedenec svoje ugotovitve in zaključke podrobno ter strokovno argumentirano obrazložil, utemeljeno zaključilo, da mobilni telefoni, radijski postaji TETRA in GPS oddajnik v konkretnem primeru niso vplivali na rezultat preizkusa alkoholiziranosti.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - napaka izdelka - vzročna zveza - odgovornost proizvajalca - mejni prag zadostne verjetnosti - odgovornost za škodo - ekskulpacijski razlog - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je izdelek - vgrajena kolčna proteza Profemur-Z imela napako in da je do zloma prišlo zaradi neustreznega materiala. Kolčna proteza ni ustrezala varnemu izdelku, saj njegova varnost ni bila takšna, kot jo je tožnik upravičeno pričakoval.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - ugovor zoper sklep o izvršbi
Če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/1, 118/2.. ZVZD-1 člen 38, 38/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza pogodba o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije
Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje ob ugotovljenih okoliščinah, da je bil tožnik ob prejemu izredne odpovedi star 61 let in je pri toženi stranki izpolnil 32 let delovne dobe, da je bil v obdobju od 1. 6. 2018 do 23. 7. 2018 zaposlen pri drugem delodajalcu, nato pa je v obdobju od 24. 7. 2018 do 4. 2. 2020 prejemal nadomestilo za primer brezposelnosti, ter glede na primerljive zadeve iz sodne prakse (glej npr. sodbo VSRS VIII Ips 236/2017 z dne 30. 5. 2018), denarno povračilo ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi v višini 16 povprečnih plač odmerilo v previsokem znesku. Predvsem ob upoštevanju ugotovitve, da je tožnik v pretežnem delu obdobja od prejema nezakonite odpovedi (19. 5. 2018) do starostne upokojitve (4. 2. 2020) prejemal bodisi plačo bodisi nadomestilo za primer brezposelnosti, ustrezno denarno povračilo znaša 10 povprečnih plač,.
tržna vrednost nepremičnine - ocenjena vrednost v množičnem vrednotenju nepremičnin - množično vrednotenje nepremičnin
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu tudi pravilno pojasnilo, da v izvršilnem postopku ne morejo biti upoštevne vrednosti, določene po modelu množičnega vrednotenja, saj sta namen in metoda množičnega vrednotenja nepremičnin drugačni kot v izvršilnem postopku, kjer se s sodnimi cenilci ugotavlja tržna vrednost upoštevaje vse konkretne lastnosti posamezne nepremičnine.
Dejstvo, da sodna taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi ni bila plačana, pritožbeno ni sporno. Na tem mestu je dolžnici glede na prošnjo po obročnem plačilu zneska 819,55 EUR pojasniti, da o obročnem plačilu izterjevane terjatve sodišče ni pristojno odločati. Dolžnica se lahko o tem dogovori le z upnikom.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 52.
pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - nagrada in stroški izvedenca - povračilo potnih stroškov - narok na kraju samem - obseg opravljenega dela - odmera stroškov izvedenca - znižanje nagrade - stroški postopka
Izvedenec ima med drugim tudi pravico do povračila potnih stroškov, stroškov za izvedensko delo in pravico do nagrade za svoje delo v obsegu, kot ga je dejansko opravil.
odločanje o tožbenem zahtevku - izdaja sklepa o izvršbi - izrek sodbe - izrek sodbe pri odločanju o plačilnem nalogu - sprememba določbe zakona - obravnavanje glavne stvari - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede na spremenjeni 436. člen ZPP, ki v novem drugem odstavku določa, da se plačilni nalog (sklep o izvršbi) v primeru obrazloženega ugovora razveljavi, nato pa sodišče začne z obravnavanjem glavne stvari v pravdnem postopku (hkrati je bil črtan prejšnji tretji odstavek 436. člena ZPP), sodišču ni več treba odločiti o usodi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine.
V opisanem položaju je tožničina navedba, da naj ostane sklep o izvršbi v celoti v veljavi, smiselno pomenila zgolj to, da tožnica vztraja pri tožbenem zahtevku, ki je bil postavljen že v predlogu za izvršbo oziroma, da sodišče tožencu naloži plačilo terjatve, kot je bila opredeljena v predlogu za izvršbo in kot jo je sodišče že „prisodilo“ tožnici v razveljavljenem sklepu o izvršbi. To pomeni, da se je tožnica ves čas postopka (sprva izvršilnega, nato pravdnega) zavzemala za ugoditev tožbenemu zahtevku, kot je bil postavljen v predlogu za izvršbo.
ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 156, 156/1. URS člen 15, 15/3, 22, 38, 38/1. ZBan-1 člen 214.
izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - predkazenski postopek - nujno preiskovalno dejanje - banka kot zavezanec za dajanje podatkov - odredba preiskovalnega sodnika - odredba za pridobitev zaupnih bančnih podatkov - standard obrazloženosti - test sorazmernosti - razlogi za sum - informacijska zasebnost - doktrina neizogibnega odkritja - ponovljivost dokaza - pranje denarja - dokazi, pridobljeni v tujini
Preiskovalna sodnica je presojala zahtevo za izločitev dokazov in ob upoštevanju doktrine neizogibnega odkritja sprejela zakonito in pravilno odločitev. Gre namreč za specifično situacijo, ko je procesno gradivo, ki se išče s preiskovalnim ukrepom, na voljo tudi po tem, ko se to procesno gradivo že pridobi. Gre za ponovljive dokaze, kjer bi tožilstvo do istih podatkov neizogibno prišlo tudi z vložitvijo enakega predloga, po drugi, od te neodvisni poti, kadarkoli v postopku, s predložitvijo nove odredbe po 156. členu ZKP. To pa odpira pot do doktrine neizogibnega odkritja, ki jo sprejema tudi slovenska sodna praksa. Ker gre torej za ponovljive dokaze, je tako v nasprotju z logiko in zdravo pametjo, da bi v obravnavanem primeru, po mnenju pritožnika sporno pridobljene dokaze iz sodnega spisa izločili.
Po oceni pritožbenega sodišča je sprejemljiva obrazložitev preiskovalne sodnice, da zahtevani bančni podatki ne presegajo okvira preiskovanja, kar je utemeljeno s testom sorazmernosti, upoštevajoč specifiko očitanega kaznivega dejanja pranja denarja. Podatki, ki so potrebni za izvedbo kazenskega postopka in utegnejo biti dokaz v kazenskem postopku, so konkretizirani v izreku odredbe, pri čemer gre za nujno preiskovalno dejanje v predkazenskem postopku, kar je potrebno ocenjevati v kontekstu celotne obrazložitve izpodbijanih odredb.
Pritožbeno sodišče glede na teoretična in judicirana stališča meni, da je v zvezi s presojo zakonitosti pridobljene dokumentacije potrebno ugotoviti, da se A. A. kot odvetnik in prokurist družbe Q. kljub danim opozorilom v zvezi s privilegijem kot odvetnik ni odpovedal pričanju v tej kazenski zadevi, še več, izrecno je navedel, da ne uveljavlja pravice do zavrnitve pričanja. Strinjati se je z odločitvijo preiskovalne sodnice o zavrnitvi izločitve zapisnika o zaslišanju te priče, ker je bila priča zaslišana v skladu s kazensko-procesno zakonodajo Kneževine Lichtenstein, pridobljen dokaz pa ni v nasprotju z Ustavo RS, na podlagi teorije neizogibnega odkritja pa tudi ni mogoče sprejeti pritožnikovega stališča, da je bila dokumentacija, zasežena odvetniku in prokuristu družbe Q., pridobljena nezakonito.
predlog za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - ureditvena začasna odredba - pogoji za začasno odredbo - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - začasna ureditev spornega razmerja - sodno varstvo - varovanje (ne)obstoječega stanja - varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Ob odsotnosti pogojev za izdajo začasne odredbe gre za namen, ki mu sodišče ne sme dati pravnega varstva. Regulacijska začasna odredba ni sredstvo za pospešitev postopka ali za zagotovitev hitrejšega sodnega varstva.
razdružitev solastne nepremičnine - smrt nasprotnega udeleženca pred vložitvijo predloga
Glede na določbo prvega odstavka 81. člena ZPP (spremenjenega z ZPP-E) in glede na to, da z dedovanjem kot univerzalno sukcesijo preidejo na dediča vsa premoženjska razmerja zapustnika, vse podedljive pravice in obveznosti, ki jih je imel ob smrti, pri čemer pravice in obveznosti na dediča preidejo ipso iure, brez posebnega pravnega akta (132. člen ZD), pritožnik utemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje najprej predlagatelja pozvati na odpravo pomanjkljivosti v predlogu, saj se lahko postopek vodi zoper dediče pokojnega, tudi če po njem še ni bilo zapuščinskega postopka oziroma še ni bil izdan sklep o dedovanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00038663
ZIZ člen 239, 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3. ZPP člen 165, 165/3, 365, 365-3.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - vznemirjanje solastnika nepremičnine - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - potrebnost izdaje začasne odredbe - onemogočena ali precej otežena uveljavitev upnikove terjatve - grozeča težko nadomestljiva škoda - skupni deli stavbe v etažni lastnini - soglasje etažnih lastnikov za poseg - poseg brez soglasja - poseg v skupne dele - gradbena dela - tehtanje interesov strank - pogoj reverzibilnosti - možnost vzpostavitve prejšnjega stanja - uporaba sile - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Izdaja regulacijske začasne odredbe v primeru, ko vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča, ni dopustna.
Za izkaz verjetnosti zadostuje že navedba tožnikov, da jim je toženka izrecno izrazila namero, da bo zgradila parkirišča na skupnem delu, in ponujeni dokaz za te navedbe.
nadaljevanje postopka - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - pravnomočno končan postopek - vložitev izrednega pravnega sredstva
Prekinjeni postopek se nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem. Morebitna vložitev izrednega pravnega sredstva ni ovira za nadaljevanje tega postopka. Prav tako ni nobene podlage za to, da bi sodišče tehtalo morebitne posledice za obe pravdni stranki za primer, da bi bila pravnomočna odločitev na Vrhovnem sodišču RS razveljavljena.
zavrženje prepoznega ugovora - sklep o začasni odredbi - rok za vložitev ugovora - zamuda roka za ugovor - vročilnica kot javna listina - izpodbijanje resničnosti javne listine - fikcija vročitve - pravna fikcija - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - začetek teka roka
Ker pritožnica zgolj pavšalno navaja, da ji obvestilo o prispeli pošiljki ni bilo puščeno, ne da bi zato predlagala kakršenkoli dokaz ob dejstvu, da je bila v zvezi z vročanjem skladno z določili ZPP izdelana tudi vročilnica, ki je javna listina, pritožnica v pritožbenem postopku ne more uspeti.