Tudi če bi se izkazalo, da je bila kupna pogodba, sklenjena 1996, nična, priposestvovanje po sodni praksi in teoriji ne bi bilo izključeno. Veljavnost pravnega posla namreč ni predpostavka dobrovernosti posesti lastniškega posestnika: dobroverna lastniška posest lahko temelji tudi na izpodbojnem ali ničnem pravnem poslu. Priposestvovanje izpodbojnost in ničnost pravnega posla sanira.
ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4. ZP-1 člen 114, 157.
postopek o prekršku - vožnja pod vplivom alkohola - preizkus alkoholiziranosti - izvedensko mnenje - mobilni telefoni - vpliv na pravilnost rezultatov preizkusa
Prvostopenjsko sodišče je upoštevajoč zaključke izvedenca v izvedenskem mnenju in v dopolnitvi izvedenskega mnenja, v katerih je izvedenec svoje ugotovitve in zaključke podrobno ter strokovno argumentirano obrazložil, utemeljeno zaključilo, da mobilni telefoni, radijski postaji TETRA in GPS oddajnik v konkretnem primeru niso vplivali na rezultat preizkusa alkoholiziranosti.
Tožnik je predlagal obnovo postopka iz razloga po 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP. Ta določa, da se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko na predlog stranke obnovi, če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Kot novo dejstvo je tožnik zatrjeval spremembo paradigme (zavedanja) o nevarnosti toksičnih snovi v laboratorijih oziroma spremembo znanja o nevarnosti slabih varnostno-higienskih standardov v znanstvenih laboratorijih in podobnih ustanovah, na kar je pokazal izbruh nalezljive bolezni COVID-19 oziroma koronavirusa. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da navedenega ni mogoče umestiti v čas teka prejšnjega individualnega delovnega spora.
ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 156, 156/1. URS člen 15, 15/3, 22, 38, 38/1. ZBan-1 člen 214.
izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - predkazenski postopek - nujno preiskovalno dejanje - banka kot zavezanec za dajanje podatkov - odredba preiskovalnega sodnika - odredba za pridobitev zaupnih bančnih podatkov - standard obrazloženosti - test sorazmernosti - razlogi za sum - informacijska zasebnost - doktrina neizogibnega odkritja - ponovljivost dokaza - pranje denarja - dokazi, pridobljeni v tujini
Preiskovalna sodnica je presojala zahtevo za izločitev dokazov in ob upoštevanju doktrine neizogibnega odkritja sprejela zakonito in pravilno odločitev. Gre namreč za specifično situacijo, ko je procesno gradivo, ki se išče s preiskovalnim ukrepom, na voljo tudi po tem, ko se to procesno gradivo že pridobi. Gre za ponovljive dokaze, kjer bi tožilstvo do istih podatkov neizogibno prišlo tudi z vložitvijo enakega predloga, po drugi, od te neodvisni poti, kadarkoli v postopku, s predložitvijo nove odredbe po 156. členu ZKP. To pa odpira pot do doktrine neizogibnega odkritja, ki jo sprejema tudi slovenska sodna praksa. Ker gre torej za ponovljive dokaze, je tako v nasprotju z logiko in zdravo pametjo, da bi v obravnavanem primeru, po mnenju pritožnika sporno pridobljene dokaze iz sodnega spisa izločili.
Po oceni pritožbenega sodišča je sprejemljiva obrazložitev preiskovalne sodnice, da zahtevani bančni podatki ne presegajo okvira preiskovanja, kar je utemeljeno s testom sorazmernosti, upoštevajoč specifiko očitanega kaznivega dejanja pranja denarja. Podatki, ki so potrebni za izvedbo kazenskega postopka in utegnejo biti dokaz v kazenskem postopku, so konkretizirani v izreku odredbe, pri čemer gre za nujno preiskovalno dejanje v predkazenskem postopku, kar je potrebno ocenjevati v kontekstu celotne obrazložitve izpodbijanih odredb.
Pritožbeno sodišče glede na teoretična in judicirana stališča meni, da je v zvezi s presojo zakonitosti pridobljene dokumentacije potrebno ugotoviti, da se A. A. kot odvetnik in prokurist družbe Q. kljub danim opozorilom v zvezi s privilegijem kot odvetnik ni odpovedal pričanju v tej kazenski zadevi, še več, izrecno je navedel, da ne uveljavlja pravice do zavrnitve pričanja. Strinjati se je z odločitvijo preiskovalne sodnice o zavrnitvi izločitve zapisnika o zaslišanju te priče, ker je bila priča zaslišana v skladu s kazensko-procesno zakonodajo Kneževine Lichtenstein, pridobljen dokaz pa ni v nasprotju z Ustavo RS, na podlagi teorije neizogibnega odkritja pa tudi ni mogoče sprejeti pritožnikovega stališča, da je bila dokumentacija, zasežena odvetniku in prokuristu družbe Q., pridobljena nezakonito.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00040082
ZPP člen 8, 115, 116. OZ člen 3, 50, 87, 533, 539, 540, 540/1.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga - opravičeni razlog za zamudo - pravni standard - poslabšanje zdravja - bolezen - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - predlog za preložitev naroka - razlogi za preložitev naroka - ničnost pogodbe - navidezna prodajna pogodba - prikrito darilo - pogodbena določila - učinek pogodbe - oblikovanje zahtevka - svobodno urejanje obligacijskih razmerij - preklic darila - razveza darilne pogodbe - huda nehvaležnost - dokazna ocena - pomanjkljiva dokazna ocena - indični dokaz - razlogi za razveljavitev sodbe
Sodišče stranki, ki je zamudila narok ali rok za kakšno pravno dejanje in zaradi tega izgubi pravico opraviti to dejanje, na strankin predlog dovoli, da to dejanje opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega razloga (prvi odstavek 116. člena ZPP). Kakšne okoliščine so upravičeni vzrok za zamudo, zakon ne določa. Določitev vsebine predpostavke upravičenega vzroka tako pomeni interpretacijo pravnega standarda. Po ustaljeni sodni praksi gre praviloma za takšne okoliščine, ki obstajajo v času zamude in jih ni bilo mogoče vnaprej predvideti, niti odkloniti, niti jih ni mogoče pripisati strankini krivdi. Ob tem je treba upoštevati, da gre za izjemno sredstvo, omejeno le na upravičene primere, saj ima nasprotna stranka pravico do sodnega varstva in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Pravilna presoja ugotovljenih dejstev narekuje presojo, da je navidezna prodajna pogodba prikrivala veljavno darilno pogodbo, ki je bila izpolnjena, zato so brez učinka le tista določila sporne prodajne pogodbe, v katerih se zapisana izjava ne ujema z voljo pogodbenih strank, to pa so le določila o kupnini.
Tožba tožnika je klasična civilnopravna tožba, za katero je pristojno redno sodišče. Tožba ni nesklepčna, saj utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so v njej navedena. Ker stranke svobodno urejajo obligacijska razmerja (3. člen OZ), tudi ni nemogoč hkraten dogovor o darilu in dopustitvi osebne služnosti stanovanja na podarjenem premoženju.
V obravnavani zadevi je že pravnomočno odločeno, da so določbe sporne prodajne pogodbe o kupnini brez pravnega učinka. Toženca zato v pritožbi ne moreta uspeti s ponavljanjem trditev o neprepričljivi dokazni oceni sodišča prve stopnje glede plačila kupnine. Prodajna pogodba je bila med strankami sklenjena zgolj navidezno, da bi se izognile višjim davkom, v resnici pa je tožnik tožencema stanovanje in garažo podaril.
Preklic darila je enostransko oblikovalno upravičenje darovalca, z uresničitvijo katerega doseže razvezo darilne pogodbe. Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi obdarjenec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdarjenec darilo obdržal (prvi odstavek 540. člena OZ). Huda nehvaležnost je torej pravni standard, ki ga napolni sodišče v vsakem posameznem primeru, pri čemer mora opraviti celovito presojo vseh okoliščin in dejanj med obdarjencem in darovalcem. Dogodek, ki predstavlja zatrjevano hudo nehvaležnost, mora tako sodišče umestiti v celoten odnos med strankama darilne pogodbe ter preklic darila ocenjevati v luči vseh okoliščin medsebojnega razmerja.
KZ-1 člen 49, 49/2, 82, 82/3, 135, 135/1, 158, 158/1, 158/3, 167, 168, 168/2. ZKP člen 372, 372-5, 509. URS člen 15, 15/3, 35, 37, 39.
razžalitev - kaznivo dejanje storjeno proti uradni osebi v zvezi z opravljanjem njene službe - elektronska pošta - zasebna komunikacija - pravica do komunikacijske zasebnosti - pravica do varstva časti in dobrega imena - pravica do svobode izražanja - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - načelo sorazmernosti - resna kritika - namen zaničevanja - kritika ad personam - zloraba pravice - grožnja - resnost grožnje - zakonska rehabilitacija - izbris iz kazenske evidence - pogoji za izbris - domneva nedolžnosti
Iz vsebine komunikacije ne izhaja nikakršna resna kritika ali ocena oškodovankinega dela, ki bi lahko bila v javnem interesu, temveč je vsebina e-mail korespondence v celoti in izključno sestavljena iz hudih žaljivk in vulgarnih psovk ter groženj oškodovanki kot sodnici, a na izrazito osebni ravni (ad personam) – izražene vrednostne sodbe se primarno nanašajo na oškodovanko kot osebo, na njene osebnostne lastnosti, in ne na njena stališča ali ravnanja (ad rem). Iz vsebine obdolženčevih izjav je očitno, da je bil njegov izključni namen zaničevati in vznemirjati sodnico, torej izvesti osebni napad nanjo, pri katerem je bil predmet sojenja v problematizirani kazenski zadevi in njenega sodniškega dela povsem potisnjen v ozadje.
Učinki zakonske rehabilitacije – za razliko od sodne rehabilitacije – nastopijo na podlagi samega zakona, ne pa šele z izbrisom, zato je obsojenec rehabilitiran v trenutku, ko stečejo pogoji za zakonsko rehabilitacijo in zakonska rehabilitacija nastopi, četudi obsodba (še) ni fizično izbrisana iz evidence. Posledično mora sodišče po uradni dolžnosti paziti, če so izpolnjeni zakonski pogoji za izbris obsodbe in v tem primeru sodbe ne sme upoštevati, ne glede na to, ali je obsodba iz kazenske evidence že izbrisana ali ne, saj v nasprotnem primeru krši domnevo nedolžnosti.
sposobnost biti stranka - pravno nasledstvo - izbris družbe iz sodnega registra - obstoj upnika
Sodišče druge stopnje v okviru uradnega preizkusa po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ ugotavlja, da se izpodbijana odločitev nanaša na osebo, ki v času ugovornega postopka ni več obstajala in je tako izpodbijana odločitev obremenjena s kršitvijo po 11. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ. Iz podatkov spisa ter evidenc AJPES namreč izhaja, da je bila družba D., matična št. ..., izbrisana iz sodnega registra dne 31. 5. 2019 in tako v času odločanja sodišča prve stopnje ni več obstajala.
vrednost spornega predmeta - korekturna dolžnost - stvarna pristojnost - standard obrazloženosti odločbe - bistvena kršitev - nedenarni tožbeni zahtevek
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom očitno opravilo tako imenovano korekturno dolžnost po tretjem odstavku 44. člena ZPP, vendar iz izpodbijanega sklepa ne izhajajo razumljivi in zadostni razlogi za postopanje po tej določbi. Ni namreč opredeljenih razlogov o očitnosti prenizko navedene vrednosti spornega predmeta in tudi ne razlogov, zakaj naj bi bil tožnikov interes za uspeh v pravdi ob nedenarnem zahtevku preprosto kar enak že ocenjeni vrednosti obeh nepremičnin.
nadaljevanje postopka - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - pravnomočno končan postopek - vložitev izrednega pravnega sredstva
Prekinjeni postopek se nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem. Morebitna vložitev izrednega pravnega sredstva ni ovira za nadaljevanje tega postopka. Prav tako ni nobene podlage za to, da bi sodišče tehtalo morebitne posledice za obe pravdni stranki za primer, da bi bila pravnomočna odločitev na Vrhovnem sodišču RS razveljavljena.
zapuščinski postopek - napotitev dedičev na pravdo - prikrajšanje nujnega deleža
ZD v 28. členu določa način izračuna nujnega deleža, v 34. členu pa, da se v primeru prikrajšanja nujnega deleža v zapuščino vrnejo darila v obsegu, kolikor je potrebno, da se prikrajšani nujni delež dopolni, pri čemer pa se pri ugotavljanju ali je šlo za prikrajšanje nujnega deleža upošteva tudi vrednost daril nujnemu dediču. Zato pa je ob spornosti dejstev o obsegu zapuščine, ki so ob sporni vrednosti daril zapustnice obema dedinjama pomembna za ugotovitev, ali je z darilom zapustnice pritožnici bil nujni delež sodedinje prikrajšan in če je, v kolikšnem delu je zato potrebna njegova vrnitev v zapuščino, sodedinjina pravica manj verjetna.
zavrženje prepoznega ugovora - sklep o začasni odredbi - rok za vložitev ugovora - zamuda roka za ugovor - vročilnica kot javna listina - izpodbijanje resničnosti javne listine - fikcija vročitve - pravna fikcija - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - začetek teka roka
Ker pritožnica zgolj pavšalno navaja, da ji obvestilo o prispeli pošiljki ni bilo puščeno, ne da bi zato predlagala kakršenkoli dokaz ob dejstvu, da je bila v zvezi z vročanjem skladno z določili ZPP izdelana tudi vročilnica, ki je javna listina, pritožnica v pritožbenem postopku ne more uspeti.
Tožnik pravilno navaja, da sama zase samostojna vožnja avtomobila ni taka dejavnost, ki bi se že pojmovno izključevala s ciljem in namenom zadržanosti z dela zaradi bolniškega staleža (233. člen Pravil zdravstvenega zavarovanja). Ustaljena sodna praksa je, da ne gre za zlorabo bolniškega staleža, če delavec v času začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe gre na pregled k zdravniku, v trgovino ali pelje otroke v šolo ali vrtec oziroma opravlja krajša, razumno pričakovana življenjska opravila, ki jih sicer lahko opravlja poleg svojega dela pri delodajalcu. Glede na to je pravilno njegovo stališče, da bi s samo vožnjo avtomobila storil kršitev iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 le, če bi bil predhodno seznanjen z navodili zdravnika, ki bi vožnjo avtomobila izrecno prepovedovala (zaradi negativnega vpliva na zdravljenje poškodbe).
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 52.
pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - nagrada in stroški izvedenca - povračilo potnih stroškov - narok na kraju samem - obseg opravljenega dela - odmera stroškov izvedenca - znižanje nagrade - stroški postopka
Izvedenec ima med drugim tudi pravico do povračila potnih stroškov, stroškov za izvedensko delo in pravico do nagrade za svoje delo v obsegu, kot ga je dejansko opravil.
odločanje o tožbenem zahtevku - izdaja sklepa o izvršbi - izrek sodbe - izrek sodbe pri odločanju o plačilnem nalogu - sprememba določbe zakona - obravnavanje glavne stvari - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede na spremenjeni 436. člen ZPP, ki v novem drugem odstavku določa, da se plačilni nalog (sklep o izvršbi) v primeru obrazloženega ugovora razveljavi, nato pa sodišče začne z obravnavanjem glavne stvari v pravdnem postopku (hkrati je bil črtan prejšnji tretji odstavek 436. člena ZPP), sodišču ni več treba odločiti o usodi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine.
V opisanem položaju je tožničina navedba, da naj ostane sklep o izvršbi v celoti v veljavi, smiselno pomenila zgolj to, da tožnica vztraja pri tožbenem zahtevku, ki je bil postavljen že v predlogu za izvršbo oziroma, da sodišče tožencu naloži plačilo terjatve, kot je bila opredeljena v predlogu za izvršbo in kot jo je sodišče že „prisodilo“ tožnici v razveljavljenem sklepu o izvršbi. To pomeni, da se je tožnica ves čas postopka (sprva izvršilnega, nato pravdnega) zavzemala za ugoditev tožbenemu zahtevku, kot je bil postavljen v predlogu za izvršbo.
Ko se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je po 193. členu OZ treba vrniti plodove in plačati zamudne obresti. V primeru, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka. Za obseg vračanja je torej ključen dan, ko je pridobitelj postal slaboveren.
Tožnik ni uspel dokazati svojih trditev, da je bil dogovor za pravno svetovanje za spremembo namembnosti njegovih parcel tak, da toženec dobi še denarno nagrado poleg dogovorjenih parcel in v primeru neuspeha, mora ta denar vrniti. Za dogovorjene parcele pa sta se stranki dogovorili za razvezo pogodbe.
razdružitev solastne nepremičnine - smrt nasprotnega udeleženca pred vložitvijo predloga
Glede na določbo prvega odstavka 81. člena ZPP (spremenjenega z ZPP-E) in glede na to, da z dedovanjem kot univerzalno sukcesijo preidejo na dediča vsa premoženjska razmerja zapustnika, vse podedljive pravice in obveznosti, ki jih je imel ob smrti, pri čemer pravice in obveznosti na dediča preidejo ipso iure, brez posebnega pravnega akta (132. člen ZD), pritožnik utemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje najprej predlagatelja pozvati na odpravo pomanjkljivosti v predlogu, saj se lahko postopek vodi zoper dediče pokojnega, tudi če po njem še ni bilo zapuščinskega postopka oziroma še ni bil izdan sklep o dedovanju.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - napaka izdelka - vzročna zveza - odgovornost proizvajalca - mejni prag zadostne verjetnosti - odgovornost za škodo - ekskulpacijski razlog - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je izdelek - vgrajena kolčna proteza Profemur-Z imela napako in da je do zloma prišlo zaradi neustreznega materiala. Kolčna proteza ni ustrezala varnemu izdelku, saj njegova varnost ni bila takšna, kot jo je tožnik upravičeno pričakoval.
tržna vrednost nepremičnine - ocenjena vrednost v množičnem vrednotenju nepremičnin - množično vrednotenje nepremičnin
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu tudi pravilno pojasnilo, da v izvršilnem postopku ne morejo biti upoštevne vrednosti, določene po modelu množičnega vrednotenja, saj sta namen in metoda množičnega vrednotenja nepremičnin drugačni kot v izvršilnem postopku, kjer se s sodnimi cenilci ugotavlja tržna vrednost upoštevaje vse konkretne lastnosti posamezne nepremičnine.