ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 52.
pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - nagrada in stroški izvedenca - povračilo potnih stroškov - narok na kraju samem - obseg opravljenega dela - odmera stroškov izvedenca - znižanje nagrade - stroški postopka
Izvedenec ima med drugim tudi pravico do povračila potnih stroškov, stroškov za izvedensko delo in pravico do nagrade za svoje delo v obsegu, kot ga je dejansko opravil.
Tudi če bi se izkazalo, da je bila kupna pogodba, sklenjena 1996, nična, priposestvovanje po sodni praksi in teoriji ne bi bilo izključeno. Veljavnost pravnega posla namreč ni predpostavka dobrovernosti posesti lastniškega posestnika: dobroverna lastniška posest lahko temelji tudi na izpodbojnem ali ničnem pravnem poslu. Priposestvovanje izpodbojnost in ničnost pravnega posla sanira.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - začasno povečan obseg dela
Za vprašanje transformacije pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas je odločilna faza sklenitve (in ne prenehanja) pogodbe in v zvezi s tem vprašanje, ali je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena zaradi zakonitega razloga, ki je dejansko obstajal v času njene sklenitve.
Sodišče prve stopnje je zaključek o nedokazanosti zakonitega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas utemeljilo predvsem na okoliščini, da je prvotožena stranka tožnika s sklenitvijo takšne pogodbe želela preizkusiti. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da tožnik tega sploh ni zatrjeval, temveč je nezakonitost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri prvotoženi stranki utemeljeval z navedbo, da potreba po njegovem delu ni bila le začasna. Glede na to je sodišče prve stopnje nepravilno oprlo svoje stališče o nezakonitosti razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas na ugotovitev, da je šlo v resnici za poskusno delo.
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša, da je mogoče tožniku očitati premajhno pazljivost, ko je pri merjenju globine jarka hodil preblizu roba, ko je hodil po zgornji, namesto po spodnji, strani jarka in ko med hojo s podplata ni odstranjeval nabrane zemljine. Povsem prepričljiva je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je vedel, kakšen je teren (saj je tisti dan tam že hodil), in da je kot dolgoletni gradbeni delavec vedel, da se zemlja na takšnem terenu lepi na čevlje.
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo prispevek vsake stranke k nastalem škodnem dogodku: odgovornost tožnika 60%, tožene stranke pa 40%.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse - zakonski rok - plačilo sodne takse
S potekom roka brez plačila je nastopila zakonska fikcija umika ugovora in dolžnik ne more s pritožbo predlagati podaljšanja že poteklega roka. Poleg tega je rok za plačilo sodne takse določen v zakonu in je nepodaljšljiv rok. Da je šel dolžnik na dopust in spregledal plačilo sodne takse za ugovor, je razlog na njegovi strani.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00041335
OZ člen 169, 174, 174/1, 299, 299/1.. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - premoženjska škoda - tuja nega in pomoč
Sodišče prve stopnje je tožniku pravilno priznalo stroške prevozov na preglede in zdravljenje, ki jih je upravičen terjati neposredno od toženk, saj gre za pravno priznano škodo. Zato so pritožbene navedbe prve toženke, da bi moral tožnik povračilo teh stroškov zahtevati od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, neutemeljene. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljeno oprlo na predloženo listino "relacija in kilometrine", izpoved tožnikovega sina in izvedensko mnenje izvedenca medicinske stroke, saj so ti dokazi glede števila opravljenih pregledov in v zvezi s tem opravljenih prevozov medsebojno skladni. Za izračun odškodnine zaradi opravljenih prevozov je sodišče pravilno uporabilo 5. člen Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja in tožniku priznalo kilometrino v višini 0,37 EUR, ki je sprejeta tudi v novejši sodni praksi. Prva toženka se neutemeljeno zavzema, da bi se tožniku lahko priznal kvečjemu le dejansko izkazan strošek porabljenega goriva. Tožnik je v skladu z določilom 169. člena OZ upravičen do popolne odškodnine. Ta zajema tako strošek za porabo goriva kot tudi škodo zaradi obrabe vozila.
ZSKZDČEU-1 člen 2, 2/3, 10, 11, 23, 23/7. ZKP člen 378, 378/2, 403, 403/2, 492.
udeležba stranke - pritožbena seja - navzočnost strank na seji pritožbenega senata - predaja drugi državi članici - pogoji za predajo zahtevane osebe - razlogi za zavrnitev predaje zahtevane osebe - evropski nalog za prijetje in predajo
Zakon ne določa pritožbene seje z udeležbo strank, kadar pritožbeno sodišče odloča o pritožbi zoper sklep o dovolitvi predaje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038828
KZ-1 člen 47, 47/5, 87, 87/1.
sprememba denarne kazni v zapor - prisilna izterjava denarne kazni - rok za plačilo denarne kazni - način izvršitve denarne kazni
Rok za plačilo denarne kazni iz petega odstavka 47. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) je praviloma nepodaljšljiv in teče ne glede na obsojenčevo pripravljenost ali zmožnost plačila. V tem času lahko sodišče do poteka roka kvečjemu dovoli obročno plačilo denarne kazni, kar pa se v obravnavanem primeru, ko končno tega ni predlagal niti pritožnik, ni zgodilo.
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-2, 43/3, 47, 47/3, 50, 50/2.
pripadajoče zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - izvedensko mnenje - obstoj služnosti
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje odločilo po prostem preudarku in da zato izpodbijani sklep predstavlja odločbo presenečenja. Sodišče se je namreč le kot na dodatni razlog za ugotovitev, da je sporna zelenica individualno pripadajoče zemljišče k stavbi predlagateljice, sklicevalo na tretji odstavek 43. člena ZVEtL-1 (ki določa, da kadar ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je določen del zemljišča pripadajoče zemljišče ene stavbe ali skupno pripadajoče zemljišče več stavb, razdeli sodišče sporni prostor po prostem preudarku).
ZPP člen 133, 142, 142/1, 142, 142/6, 318.. ZPIZ-2 člen 199, 199/4, 201, 201/1, 413, 413/1.
zamudna sodba - vročanje tožbe v odgovor - poklicno zavarovanje - prispevki za socialno varnost - zavarovalna doba s povečanjem
Pravne osebe so dolžne ravnati skrbno in poskrbeti, da je na naslovu, vpisanem v register, omogočeno sprejemanje pisanj. Upoštevaje navedene določbe o vročanju iz 142. člena ZPP je bila toženki tožba v odgovor vročena, četudi ji obvestilo o prispelem pisanju ni bilo puščeno v hišnem predalčniku (kar ji ni moglo biti, ker ga kljub opozorilu pošte ni imela) ali puščeno na vratih stanovanja (poslovnega prostora), ampak na mizi v pisarni osebe, ki je prevzemala pošto.
Poklicno zavarovanje ureja ZPIZ-2 v 11. delu. 199. člen ZPIZ-2 določa krog zavarovancev poklicnega zavarovanja, 201. člen ZPIZ-2 pa določa postopek določitve delovnih mest, na katerih je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje, pri čemer posebna komisija, ki jo imenuje minister (prvi odstavek 201. člena ZPIZ-1), ni bila imenovana kot tudi ni Vlada Republike Slovenije določila meril in kriterijev, na podlagi katerih bi komisija odločala (četrti odstavek 199. člena ZPIZ-2). Tako je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo prehodno določbo 413. člena ZPIZ-2, ki v prvem odstavku določa, da so delovna mesta, za katera so zavezanci ob uveljavitvi tega zakona dolžni plačevati prispevke za poklicno zavarovanje, vsa tista, za katera se je ob uveljavitvi ZPIZ-1 štela zavarovalna doba s povečanjem. Upoštevalo je navedbo v tožbi, da je toženka tožniku do 31. 12. 2012 plačevala prispevke za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje oziroma se je zanj oziroma za njegovo delovno mesto ob uveljavitvi ZPIZ-1 štela zavarovalna doba s povečanjem. Že na podlagi tega dejstva je njegov zahtevek utemeljen.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00041056
ZVEtL-1 člen 13, 13/6.
evidentiranje nepremičnin - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - sodni izvedenec - geodetska uprava - vpis v zemljiški kataster - vprašanje poteka meje med parcelama - nasprotni udeleženci - pripombe na elaborat - izjava o poteku predlagane meje
Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo na podlagi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1. Pritožnik ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je elaborat parcelacije primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, trdi le, da se o njem ni imel možnosti izjaviti, kar pa ne drži.
ZIZ člen 3, 28, 32, 34, 53, 53/2, 56. OZ člen 384, 390, 391.
alternativna obveznost - fakultativna obveznost - predmet obveznosti - izbira dolžnika - izvršba na nepremičnine - solastni del na nepremičnini - načelo sorazmernosti
Iz izvršilnega naslova, izvršljive sodne poravnave, ne izhaja alternativna obveznost dolžnika v smislu 384. člena OZ, temveč gre za fakultativno obveznost po 390. členu OZ. V sodni poravnavi se je dolžnik zavezal, da bo upnici plačal 45.000 EUR najkasneje do 31. 12. 2011, oziroma, da ji bo v istem roku namesto denarja kupil primerno stanovanje v A., s katerim bo upnica soglašala. Res torej iz besedila izvršilnega naslova izhaja, da bo dolžnik upnici najkasneje do 31. 12. 2011 plačal znesek 45.000 EUR oziroma ji kupil primerno stanovanje v A. Vendar dolžnik spregleda, da je v isti povedi, v kateri je opredeljena dolžnikova obveznost do upnice, tudi beseda »namesto«, ki pa je za opredelitev pravne narave obveznosti v tej zadevi ključna. Ne gre za položaj, ko bi bili dolgovani dve obveznosti. Pač pa se je dolžnik upnici zavezal le, da ji bo plačal znesek 45.000 EUR, pri čemer je bilo dogovorjeno, da lahko upnici namesto plačila denarnega zneska kupi primerno stanovanje v A. Kot je pravilno opredelilo že sodišče prve stopnje, gre tako za fakultativno obveznost v smislu 390. člena OZ, ko lahko upnik od dolžnika zahteva le predmet obveznosti, ne pa tudi predmet, s katerim lahko dolžnik, če želi, prav tako izpolni svojo obveznost. Ali bo izpolnil dolgovano obveznost, ali pa se bo svoje obveznosti oprostil s tem, da bo izročil kakšen drug določen predmet, se lahko dolžnik odloči, vse dokler upnik v prisilni izvršbi ne dobi popolnoma ali delno predmet obveznosti.
Ker gre za fakultativno obveznost, je torej le stvar dolžnika oziroma njegove izbire, ali bo izpolnil dolgovano obveznost, ali pa bo namesto tega izročil drugo določeno stvar, pri čemer lahko tako izbiro opravi vse dokler upnik v prisilni izvršbi ne dobi popolnoma ali delno predmet obveznosti.
Odločilno je, da je bilo dogovorjeno, da je dolžnik dolžan upnici plačati znesek 45.000 EUR, oziroma, da ji lahko dolžnik v istem roku namesto plačila zneska kupi primerno stanovanje v A. Iz besede »namesto« izhaja, da je nakup stanovanja le dolžnikova možnost, ne pa obveznost. Prav tako višje sodišče ne sprejema pritožbenega stališča, da v konkretnem primeru ne gre za fakultativno obveznost, saj da je pri slednji v sklenitveni pogodbeni fazi določen le en predmet obveznosti, kak drug predmet obveznosti pa lahko dolžnik ponudi šele v izpolnitveni fazi. Navedeno namreč iz dikcije 390. člena OZ ne izhaja, temveč ravno nasprotno. V 390. členu OZ je določeno, da lahko dolžnik, čigar obveznost ima en predmet, ki pa mu je dopuščeno, da se oprosti svoje obveznosti s tem, da izroči kakšen drug določen predmet, izkoristi to možnost vse dotlej, dokler ne dobi upnik v prisilni izvršbi popolnoma ali delno predmet obveznosti. Tudi po 28. členu ZIZ lahko dolžnik, ki je po izvršilnem naslovu dolžan izpolniti neko obveznost s pravico, da je njene izpolnitve prost, če izpolni drugo obveznost, določeno v izvršilnem naslovu, drugo obveznost izpolni vse dotlej, dokler upnik ni vsaj deloma prejel izpolnitve obveznosti. Zakona torej govorita o tem, da se lahko dolžnik svoje obveznosti oprosti s tem, da izroči kakšen drug določen predmet, oziroma drugo obveznost, ki je določena v izvršilnem naslovu. Tudi fakultativna izpolnitev mora biti torej (vnaprej) določena oziroma dogovorjena, torej v sklenitveni fazi pogodbe.
Sodišče prve stopnje pravilno ni sledilo ugovornemu argumentu, da je bilo z razširitvijo izvršbe še na ostale dolžnikove nepremičnine kršeno načelo sorazmernosti med višino terjatve in vrednostjo nepremičnin. Sam dolžnik je namreč v ugovoru navedel, da je vrednost celotne nepremičnine parc. št. 1 k. o. X, na katero je bila dovoljena izvršba s sklepom o izvršbi v tej zadevi in na kateri ima dolžnik delež do ¾, 61.000 EUR, vrednost samo glavnice v tej zadevi pa je 45.000 EUR. Poleg tega upnica terja še stroške izvršilnega postopka z zamudnimi obrestmi.
Okoliščina, ali bi upnica svoj delež do ¼ na nepremičnini parc. št. 1 k. o. X res prodala ali ne, za presojo ugovora nesorazmernosti niti ni pomembno. Tudi če bi upnica to morebiti res storila, se s tem dolžnikov dolg do upnice ne bi zmanjšal od zneska 45.000 EUR na znesek 29.706 EUR. Kupnina iz naslova prodaje solastnega deleža upnice bi namreč predstavljala odmeno upnici za odsvojitev njenega premoženja in se zato dolg dolžnika do nje ne bi v ničemer zmanjšal.
plačilni nalog - plačilni nalog izdan v postopku o prekrških - plačilni nalog prekrškovnega organa
Obvezne sestavine plačilnega naloga izdanega skladno s prvim odstavkom 57. člena ZP-1 so določene v tretjem odstavku 57. člena ZP-1 in obvezna sestavina plačilnega naloga ni opis dejanja, iz katerega bi bili razvidni vsi zakonski znaki prekrška. Prekršek se v plačilnem nalogu le pravno opredeli, navede se znesek globe in rok za plačilo. V plačilnem nalogu prekršek tudi ni obrazložen, na kraju se le predstavi storjeni prekršek in dokazi zanj. Spisovno gradivo izkazuje, da je bilo tem zahtevam v postopku zadoščeno.
delni umik predloga za izvršbi - pravni interes za pritožbo - odgovor na pritožbo
Načeloma dolžnik nima pravnega interesa izpodbijati sklep o (delni) ustavitvi izvršbe, saj lahko v skladu s prvim odstavkom 43. člena ZIZ upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo. Vendar je v tem primeru sodišče prve stopnje vsebinsko presojalo trditve dolžnika o plačilih v pritožbi in upnika v odgovoru na pritožbo, ki ga je štelo kot delni umik predloga za izvršbo.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 257, 257/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja in uradnih pravic - obarvani naklep
Določba 257. člena Kazenskega zakonika je bila z novelo KZ-1E spremenjena, pri čemer je bil po določbi, ki je veljala do 1. 7. 2017, znak kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic (obarvani) naklep - kaznivo dejanje po prvem odstavku 257. člena nenoveliranega KZ-1 stori uradna oseba ali javni uslužbenec, ki, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobila kakšno nepremoženjsko korist ali da bi komu prizadejala škodo, izrabi svoj uradni položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti. Po od 2. 7. 2017 in v času storitve očitanega ravnanje veljavni določbi prvega odstavka 257. člena KZ-1 pa stori navedeno kaznivo dejanje uradna oseba ali javni uslužbenec, ki izrabi svoj položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti in s tem sebi ali komu drugemu pridobi kakšno nepremoženjsko korist ali komu prizadene škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00039629
ZST-1 člen 34. URS člen 22, 25. ZPP člen 345, 345/1.
domneva o umiku pritožbe - neplačilo sodne takse - pravočasno plačilo sodne takse - pravica do pritožbe - napačen pravni pouk - poziv za plačilo sodne takse
Neobstoj ustreznega pravnega pouka in napačen pravni pouk kršita strankino pravico do pritožbe.
Stranka, ki je v posledici napačnega pravnega pouka oziroma napačnega roka v pozivu za plačilo, plačala takso prepozno, a v skladu z odmerjenim rokom sodišča, ne sme izgubiti pravice do pritožbe.
izvedba dokaza z izvedencem - predlog za postavitev izvedenca - založitev stroškov za delo izvedenca - zavezanec za plačilo predujma - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja
Izvedbo dokaza z izvedencem je predlagala tožnica, zato je morala založiti predujem za stroške njegove izvedbe (prvi odstavek 153. člena ZPP). Tožnico bremeni tudi kritje stroškov za dopolnitev izvedenskega mnenja, ne glede na to, da je tudi toženec podal pripombe na osnovno izvedensko mnenje, saj gre tudi pri dopolnitvi izvedenskega mnenja oziroma zaslišanju izvedenca na naroku zaradi njegovega odgovora na pripombe pravdnih strank na izvedensko mnenje za stroške izvedbe dokaza, ki ga je v okviru svojega dokaznega bremena morala predlagati tožnica.
Pravna podlaga za rešitev sporne zadeve je podana v drugem odstavku 101. člena ZPIZ-2. Glede na ureditev, bi moralo pri tožeči stranki obstajati takšno (trajno) zdravstveno stanje, zaradi katerega, kljub osebnemu prizadevanju in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more opravljati večine v prvem odstavku 101. člena ZPIZ-2 opredeljenih osnovnih življenjskih potreb.
Ob upoštevanju dejstev, da je imenovani zdravnik z odločbo z dne 3. 1. 2020 odločil, da je tožnica začasno nezmožna za delo zaradi bolezni od 21. 12. 2019 do 15. 1. 2020, je sodišče prve stopnje pravilno odpravilo odločitev tožene stranke v I. točki izreka izpodbijane dokončne odločbe z dne 12. 12. 2019, da je tožnica od 21. 12. 2019 dalje zmožna za delo. Z odločbo z dne 3. 1. 2020 je bilo namreč pravnomočno odločeno, da je bila tožnica začasno nezmožna za delo zaradi bolezni tudi po 21. 12. 2019, konkretno od 21. 12. 2019 do 15. 1. 2020.
ZDR-1 člen 126.. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 89d.
plačilo za dejansko opravljeno delo
Tožnica bi imela pravico do plačila za delo za višje vrednoteno delovno mesto, če bi v pretežnem delu dejansko opravljala delo na zatrjevanih delovnih mestih.