povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja
Pravni standard izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji je potrebno razlagati glede na okoliščine vsakokratnega življenjskega primera. V sodni praksi je že zavzeto stališče, da za ugotovitev neizčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji ne zadostuje le formalna možnost operativnega posega za popravo prirejene srčne napake, če ni zagotovljene varne izvedbe. To velja tudi za operativni poseg pri odrasli osebi, ko se poprava prirojene srčne napake izvaja v programih in po kirurgih, specializiranih za otroško srčno kirurgijo.
nadomestna vročitev - vročitev s fikcijo - dan fiktivne vročitve - nekonkretizirane navedbe - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke
Ni sporno, da je vročevalec 14. 5. 2019 v hišnem predalčniku toženke pustil obvestilo o prispelem pismu, pritožnica pa ne zatrjuje, da v obvestilu ni bila opozorjena na to, da se vročitev šteje za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka, v katerem bi morala pisanje dvigniti. Zato se poštna pošiljka (z dopolnitvijo tožbe in pozivom za odgovor) šteje za vročeno s potekom 15 dnevnega roka od puščenega obvestila, torej na dan 29. 5. 2019. Iz tega sledi, da nastop fikcije vročitve ni odvisen od tega, kdaj vročevalec v hišnem predalčniku toženke pusti poštno pošiljko, v kateri se nahaja dopolnitev tožbe in poziv za odgovor, pač pa od trenutka, ko v njenem hišnem predalčniku pusti obvestilo o prispelem pismu (ki naj ga toženka dvigne). Pisanje se v hišnem predalčniku naslovnika pusti šele po preteku 15 dnevnega roka, šteto od obvestila, naj naslovnik dvigne sodno pisanje (četrti odstavek 142. člena ZPP).
ustavitev izvršbe - odtujitev poslovnega deleža - izvršba na poslovni delež družbenika
Ker po dovolitvi izvršbe ni prišlo do vpisa zaznambe sklepa o izvršbi na poslovnem deležu bi moralo sodišče prve stopnje v tem delu ustaviti izvršbo. Tega ni storilo v izpodbijanem sklepu niti ni nakazalo, da bo v nadaljevanju postopka. ZIZ ne prepoveduje, da bi na to opozoril dolžnik v ugovoru.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1, 39/1-1, 40, 40/1, 40/1-1.
nagrada in stroški za izdelavo izvedenskega mnenja - odmera izvedenine - pisna izdelava izvedenskega mnenja - nagrada za ogled - stroški za izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje
Pisna izdelava izvedenskega mnenja ne vključuje del in stroškov, ki so bili potrebni za to, da se mnenje lahko izdela, ampak jih Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih vrednoti posebej.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00039743
ZPP člen 190, 190/1, 190/2. ZNP člen 19.
postopek za delitev solastnine - delitev nepremičnine v solastnini - odtujitev stvari - udeleženec v nepravdnem postopku - materialni udeleženci nepravdnega postopka - formalni udeleženci postopka - pravni interes - vstop stranke v postopek
Pridobitelja solastninskega deleža, odsvojenega med delitvenim postopkom, je treba šteti za materialnega udeleženca v smislu 19. člena ZNP, ki določa, je udeleženec v nepravdnem postopku tudi oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet.
Uporaba drugega odstavka 190. člena ZPP glede na naravo nepravdnega postopka delitve solastnine ne pride v poštev, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da se postopek tudi brez privolitve nasprotnega udeleženca nadaljuje s pridobiteljem solastnega deleža predlagateljice postopka, pravilna.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00038885
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - ponovitev dokazovanja z drugimi izvedenci - lastninjenje
Ni res, da je sodišče prve stopnje le nekritično sledilo mnenju izvedenke urbanistične stroke. Ker je bilo mnenje razumljivo in popolno, sodišču ni bilo treba ponoviti dokazovanja z novim izvedencem in v pritožbi očitana kršitev pravil postopka ni podana.
Dejstvo, da je tožnica pri toženi stranki delala krajši delovni čas, tj. 20 ur tedensko, pa samo po sebi ne pomeni, da tožnici v takem primeru pripada zgolj polovica plače, določene za delovno mesto blagajnika, kot to zmotno meni tožena stranka. Med strankami je vedno možen ugodnejši dogovor o višini plače. Tožena stranka bi morala dokazati, da je bil med njima sklenjen drugačen dogovor o višini plače, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi, vendar tega ni uspela.
Ker tožnik ni izpovedal, da je bil pod stresom v času inventure in da je bila komunikacija tožene stranke z njim nejasna, je nasprotni zaključek sodišča prve stopnje protispisen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Ker je tožena stranka že pred odpovedjo pogodbe tožniku vedela, da odhaja en prodajalec, s tem ni več obstajal razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Z odhodom prodajalca je bil en prodajalec manj, in s tem ni bilo več potrebe po odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožniku.
Tožnik je imel v pogodbi o zaposlitvi poleg osnovne plače in dodatka plačilnega razreda dogovorjen tudi del plače na podlagi delovne uspešnosti in določeno, da se način njenega ugotavljanja podrobneje uredi s splošnim aktom delodajalca. Plača za delovno uspešnost je sestavni del plače tudi na podlagi drugega odstavka 126. člena ZDR-1. Po 91. členu Zakona o igrah na srečo (ZIS) je s strani igralcev dana napitnina sestavni del prihodkov koncesionarja in se v celoti nameni za plače zaposlenih za delovno uspešnost. V postopku pred sodiščem prve stopnje tožena stranka ni dokazala, da je bila tožniku obračunana in izplačana plača višja tudi na račun napitnine, do katere je bil upravičen. Z izpolnitvijo pogodbene obveznosti iz naslova dodatka plačilnega razreda tožena stranka tožniku ni poravnala pogodbene obveznosti iz naslova dela plače za delovno uspešnost v obliki napitnine.
ZDR-1 člen 126.. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 89d.
plačilo za dejansko opravljeno delo
Tožnica bi imela pravico do plačila za delo za višje vrednoteno delovno mesto, če bi v pretežnem delu dejansko opravljala delo na zatrjevanih delovnih mestih.
plačilni nalog - plačilni nalog izdan v postopku o prekrških - plačilni nalog prekrškovnega organa
Obvezne sestavine plačilnega naloga izdanega skladno s prvim odstavkom 57. člena ZP-1 so določene v tretjem odstavku 57. člena ZP-1 in obvezna sestavina plačilnega naloga ni opis dejanja, iz katerega bi bili razvidni vsi zakonski znaki prekrška. Prekršek se v plačilnem nalogu le pravno opredeli, navede se znesek globe in rok za plačilo. V plačilnem nalogu prekršek tudi ni obrazložen, na kraju se le predstavi storjeni prekršek in dokazi zanj. Spisovno gradivo izkazuje, da je bilo tem zahtevam v postopku zadoščeno.
ZPSVIKOB člen 3, 25, 45. ZPP člen 45, 191. ZBan-1 člen 350.
prekinitev pravdnega postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - krajevna pristojnost sodišča - sosporništvo na pasivni strani - solidarna zaveza - solidarna obveznost - Banka Slovenije - Nova Ljubljanska banka (NLB) - razlog za prekinitev postopka - ustavna odločba - odškodninski zahtevek - ločeno obravnavanje zahtevkov - sodno varstvo zoper odločbe Banke Slovenije - varstvo imetnikov izbrisanih in konvertiranih upravičenj v bankah
Ker sta toženi stranki v konkretnem primeru „zgolj“ solidarni zavezanki (solidarna sospornika) in se zahtevka zoper njiju lahko obravnavata ločeno, sklep Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-4/20-19 z dne 5. 3. 2020, ki jasno predvideva zgolj prekinitev odškodninskih postopkov, ki tečejo zoper Banko Slovenijo (drugo toženo stranko), ne predstavlja razloga za prekinitev postopka tudi zoper prvo toženo stranko.
fikcija vročitve - iztek roka - obvestilo o prispelem pisanju
Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
Invalidnost je torej posledica sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem oziroma medicinsko rehabilitacijo. Pod svoj poklic se šteje delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje. Za ugotavljanje invalidnosti po 63. členu ZPIZ-2 je poleg definicije svojega poklica pomembna tudi preostala delovna zmožnost po 64. členu, ki se ugotavlja pri II. in III. kategoriji invalidnosti.
ZPP člen 133, 142, 142/1, 142, 142/6, 318.. ZPIZ-2 člen 199, 199/4, 201, 201/1, 413, 413/1.
zamudna sodba - vročanje tožbe v odgovor - poklicno zavarovanje - prispevki za socialno varnost - zavarovalna doba s povečanjem
Pravne osebe so dolžne ravnati skrbno in poskrbeti, da je na naslovu, vpisanem v register, omogočeno sprejemanje pisanj. Upoštevaje navedene določbe o vročanju iz 142. člena ZPP je bila toženki tožba v odgovor vročena, četudi ji obvestilo o prispelem pisanju ni bilo puščeno v hišnem predalčniku (kar ji ni moglo biti, ker ga kljub opozorilu pošte ni imela) ali puščeno na vratih stanovanja (poslovnega prostora), ampak na mizi v pisarni osebe, ki je prevzemala pošto.
Poklicno zavarovanje ureja ZPIZ-2 v 11. delu. 199. člen ZPIZ-2 določa krog zavarovancev poklicnega zavarovanja, 201. člen ZPIZ-2 pa določa postopek določitve delovnih mest, na katerih je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje, pri čemer posebna komisija, ki jo imenuje minister (prvi odstavek 201. člena ZPIZ-1), ni bila imenovana kot tudi ni Vlada Republike Slovenije določila meril in kriterijev, na podlagi katerih bi komisija odločala (četrti odstavek 199. člena ZPIZ-2). Tako je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo prehodno določbo 413. člena ZPIZ-2, ki v prvem odstavku določa, da so delovna mesta, za katera so zavezanci ob uveljavitvi tega zakona dolžni plačevati prispevke za poklicno zavarovanje, vsa tista, za katera se je ob uveljavitvi ZPIZ-1 štela zavarovalna doba s povečanjem. Upoštevalo je navedbo v tožbi, da je toženka tožniku do 31. 12. 2012 plačevala prispevke za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje oziroma se je zanj oziroma za njegovo delovno mesto ob uveljavitvi ZPIZ-1 štela zavarovalna doba s povečanjem. Že na podlagi tega dejstva je njegov zahtevek utemeljen.
ZASP člen 11, 11/1, 12, 12/1, 17, 18, 19, 169. OZ člen 179.
odškodnina zaradi kršitve avtorske pravice - odškodnina za duševne bolečine - odškodninska odgovornost - denarna odškodnina - TV oddaja - koncept televizijske (TV) oddaje - avtorsko delo - kršitev avtorskih pravic - kršitev materialnih avtorskih pravic - moralna avtorska pravica - pravica do prve objave - soavtorstvo - aktivna legitimacija - stvarna legitimacija - domneva kdo je avtor - uporabnik avtorskega dela - obseg in višina škode - presoja višine odškodnine - porušeno duševno ravnovesje - dokazna pravila - načelo proste presoje dokazov
Ob ugotovitvi sodišča, da je bilo avtorsko delo ustvarjeno v tesnem skupnem sodelovanju tožnikov, je podan zaključek, da obema avtorjema pripada nedeljiva avtorska pravica. Ni namreč ugotovljeno, da bi se prispevki avtorjev lahko ločeno izkoriščali. Glede na ustvarjalno povezanost tožnikov in tesno naravo dela, deležev prispevkov zaradi zlitosti niti ni mogoče razlikovati. V takšni situaciji to pomeni, da delež prispevka (npr. 1/2 ali 1/3) posameznega avtorja v razmerju do toženke kot uporabnice dela niti nima odločilnega pomena, saj lahko vsak soavtor sam zahteva varstvo celotne pravice.
neizrabljen letni dopust - trditveno in dokazno breme
Tožnica pravilno opozarja, da je tožena stranka tožbeni zahtevek le pavšalno in nesubstancirano prerekala. Iz odgovora na tožbo namreč izhaja, da je v zvezi s tem zahtevkom tožena stranka navedla le, da tožnica za svoj zahtevek ni predložila nobenih dokazov, da je trditvena podlaga omejena zgolj na zatrjevanje, da evropska direktiva določa, da je delavec upravičen do denarnega nadomestila, če letnega dopusta ni mogel v celoti izrabiti, ter da tožnici nihče ni preprečeval izrabe letnega dopusta, tožena stranka pa ne more biti odgovorna, če tožnica letnega dopusta za navedena leta ni izkoristila. Iz navedenega izhaja, da je tožena stranka tožbeni zahtevek prerekala le po temelju, s popolnoma neutemeljenimi navedbami, ni pa nasprotovala denarnemu zahtevku (po obračunu, ki ga je predložila tožnica) po višini, s predložitvijo svojega izračuna nadomestila za neizrabljeni letni dopust za sporno obdobje, čeprav kot delodajalec razpolaga z vsemi podatki. Zaradi navedenega tožnica tudi ni bila dolžna pojasnjevati oziroma natančneje obrazložiti svojega izračuna. Zato stališču sodišča prve stopnje, da je tožbeni zahtevek neutemeljen zaradi pomanjkljive trditvene podlage, ni mogoče pritrditi.