ZPP člen 8, 154, 154/3, 339/2. ZOdv člen 17, 17/5. ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/2, 56/3, 59, 59/1, 59/2.
skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - določitev deleža na skupnem premoženju - odgovornost za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - povrnitev stroškov postopka - brezplačna pravna pomoč
Pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi zaključki sodišča prve stopnje, da je tožnica stanovanjska kredita v višini po 25.000,00 EUR najela za adaptacijo toženčeve nepremičnine, da je plačala tudi 5.000,00 EUR za izvedbo fasade, 607,68 EUR za parket ter plačevala tudi stroške drugega gradbenega materiala, da je imela v obdobju od marca 2006 mesečno plačo od približno 1.000,00 EUR do približno 1.300,00 EUR, k obsegu skupnega premoženja pa prispevala tudi v nematerialnem smislu tako s fizičnimi deli in kuhanjem v okviru obnove nepremičnine, kot tudi s skrbjo za otroke, družine na sploh in gospodinjstva, pa tudi s plačevanjem stroškov v gospodinjstvu, stroškov otrok, bivanjskih stroškov, stroškov za vozila, da je tožnica uspela dokazati, da je z vlaganji v materialnem in nematerialnem smislu pripomogla k povečanju vrednosti nepremičnine, da je tudi toženec tako v materialnem kot nematerialnem smislu prispeval k nastanku skupnega premoženja, saj je bil ves čas zaposlen, njegova plača pa je v leta 2000 do 2015 znašala od približno 400,00 EUR do 1.300,00 EUR in je bila nekoliko nižja od tožničine, prav tako pa je tudi najemal kredite in le-te v vrednosti 41.054,74 EUR tudi vložil v obravnavano nepremičnino, prispeval pa je tudi v nematerialnem smislu, saj je ves čas delal pri obnovi nepremičnine, deloma pa je plačeval tudi stroške skupnega bivanja, da sta pravdni stranki v času njune zveze tako materialno kot nematerialno vlagala sredstva v obnovo nepremičnine. Ob takšnih dejanskih ugotovitvah pa je ob pravilni uporabi materialnega prava, t.j. določila 2. odstavka 51. člena ZZZDR, pravilen tudi materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki ustvarili skupno premoženje v obliki vlaganj v to nepremičnino toženca, ki sicer predstavlja njegovo posebno premoženje. Ob dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje o materialnih in nematerialnih prispevkih obeh pravdnih strank k ustvarjanju skupnega premoženja je materialno pravno pravilen tudi nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da je delež obeh na tem skupnem premoženju enak, saj toženec ni uspel dokazati, da sta prispevala k skupnem premoženju v drugačnem razmerju glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da niti vlaganja tožnice niti vlaganja toženca po presoji njunih materialnih in nematerialnih vložkov niso bistveno večja oziroma manjša od vlaganja drugega.
Ker je bil tudi kredit, ki ga je v višini 25.000,00 EUR dne 12. 4. 2013 najela toženka, vložen v okviru skupnih vlaganj pravdnih strank v posebno premoženje toženca, je tožnica upoštevaje delež pravdnih strank na skupnem premoženju upravičena tudi do povračila polovice po razpadu skupnosti pravdnih strank plačanih mesečnih anuitet tega kredita.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00041459
ZDR-1 člen 7, 7/4, 46, 47.. ZJU člen 15.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - neenaka obravnava - poseg v dostojanstvo
Trpinčenja ni mogoče izključiti že zato, ker se delavec na posamezna ravnanja ne odzove z uveljavljanjem zahteve za varstvo pravic iz delovnega razmerja.
Pri presoji, ali je neudeležbo na zabavi mogoče opredeliti kot trpinčenje, je bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje, da se zabave tožnica ni nameravala udeležiti, ravno tako pa se tovrstnih zabav ne udeležuje njen mož. Zato ni šlo za ravnanje, ki bi protipravno poseglo v dostojanstvo tožnice. Očitana neprimernost ravnanj nadrejenih še ne pomeni trpinčenja, kot ga opredeljuje četrti odstavek 7. člena ZDR-1.
Zgolj to, da tožena stranka tožnici na njeno željo ni odobrila premestitve in da je na drugo delovno mesto premestila njenega moža, ne pomeni trpinčenja.
ZPVAS člen 8, 8/2. ZD člen 221. URS člen 22, 33. SPZ člen 65, 65/1, 72, 72/1. ZAgrS člen 44.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - premoženje agrarne skupnosti - člani agrarne skupnosti - članstvo v agrarni skupnosti - pozneje najdeno premoženje zapustnika - vrnjeno premoženje - odločba o vrnitvi - premoženjska pravica - skupna lastnina - določitev deležev na premoženju - solastniški delež - višina solastniškega deleža - delitev skupne lastnine - pravica do enakega varstva pravic - pravica do zasebne lastnine in dedovanja
Sodna praksa je zavzela stališče, da je v primeru, če so bili člani nekdanje agrarne skupnosti skupni lastniki nepremičnin in je bila lastninska pravica v zemljiški knjigi vpisana brez navedbe solastniških deležev, določene pa so bile deležne pravice vsakokratnih lastnikov hiš oziroma zemljišč, mogoče vrniti premoženje le kot skupno lastnino (saj niso bili odvzeti solastniški deleži). Če je dedinja menila, da bi moral biti zapustnici vrnjen solastniški delež, bi morala to uveljavljati v upravnem postopku s pritožbami zoper delne odločbe o vrnitvi premoženja.
stvarna pristojnost sodišča - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - vrednost nepremičnine - korekturna dolžnost sodišča
Kadar stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost spornega predmeta, ima sodišče korektivno dolžnost, da na primeren način preveri in določi pravo vrednost spornega predmeta oziroma (nedenarnega) zahtevka (tretji odstavek 44. člena ZPP).
nagrada in stroški cenilca - dejansko opravljeno delo - upravičenost izvedenca do nagrade
Ker je sodni cenilec opravil delo, naloženo s sklepom sodišča, je do plačila upravičen. Pritožba ne zatrjuje, da navedeni cenilec naloženega dela ni opravil. Pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da se novi solastnik predmeta izvršbe s cenitvenim poročilom še ni seznanil pa na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne vpliva, saj morebitno nestrinjanje s cenitvenim poročilom cenilca, s katerim je cenilec izpolnil vse, kar mu je sodišče s sklepom naložilo, ni pravno pomembno pri presoji pravilnosti in zakonitosti odmerjene nagrade sodnemu cenilcu.
ZIZ člen 16a, 16a/1, 16a/1-2, 38, 38/5, 41, 41/2, 41/3.
popolnost predloga - identifikacija dolžnika - identifikacijski podatki dolžnika - stroški - nepopoln predlog za izvršbo - nepotrebni stroški
Zadostuje, da upnik navede enega od povezovalnih znakov, na podlagi katerega je mogoče dolžnika nedvoumno identificirati. Dolžnika z navedbo pravilnega EMŠO, naslova bivališča in imena ter priimka je kljub temu, da datum rojstva dolžnika v dopolnitvi predloga za izvršbo ni bil popravljen, mogoče nedvoumno identificirati. Na takšen način je tudi pritožbeno sodišče v vpogledom v CRP ob navedbi EMŠO dolžnika lahko nedvoumno identificiralo.
Krivda za napačno oznako rojstnega datuma dolžnika tako v predlogu za izvršbo, kot v njegovi dopolnitvi, je na strani upnika in zato sam krije svoje priglašene stroške pritožbenega postopka v višini sodne takse za pritožbo, saj ne gre za stroške, ki bi bili potrebni za izvršilni postopek in bi jih povzročil dolžnik.
pogodba o izobraževanju - načelo sorazmernosti - ničnost
Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, bi bila tožena stranka 8,5-kratno zavezana, kar je nesorazmerno in predstavlja tudi kršitev ustavne pravice do proste izbire zaposlitve glede na 49. člen Ustave RS, posledično pa je tak sporazum tudi po oceni pritožbenega sodišča ničen.
Ali je tretji nasprotni udeleženec, ki mu je sodišče sporno parcelo dodelilo, zainteresiran za kmetijsko obdelavo ali za spremembo parcele v stavbno zemljišče in prodajo te, je nebistveno in na odločitev sodišča ne more vplivati.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-3, 40, 40/1, 40/1-2.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - nagrada za pisno izdelano mnenje - izvedenec gradbene stroke - nagrada za študij spisa - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - izjemno zahtevno izvedensko mnenje - zahtevno izvedensko mnenje - specificirani stroškovnik - obrazloženost - materialni stroški izvedenca - cenitveno poročilo
Izvedenec je dolžan v zahtevi za nagrado opredeljeno pojasniti, zakaj ocenjuje, da je njegovo delo zelo zahtevno (oziroma v konkretnem primeru celo izjemno zahtevno).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Dopustno je, da delodajalec v sodnem postopku podrobneje utemelji odpovedni razlog, nedopustno pa je, da šele takrat prvič konkretno obrazloži odpovedni razlog. Obrazložitev odpovedi je okvir, ki delodajalcu nalaga dokazno breme dokazovanja zakonitosti odpovedi. Tega bremena toženka že zaradi pavšalne obrazložitve odpovedi ni zmogla, poleg tega pa je sodišče ugotovilo dejanski odpovedni razlog, ki ga toženka v odpovedi ni obrazložila.
Neutemeljeno tožnica izpodbija odločitev o zavrnjenem delu denarnega povračila po 118. členu ZDR-1. Sodišče prve stopnje je na predlog tožnice pogodbo o zaposlitvi razvezalo z dnem zaključka glavne obravnave, tožnici pa je odmerilo denarno povračilo v višini 2.771,75 EUR, to je v višini ene povprečne plače zadnjega tromesečja pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, medtem ko je razliko do vtoževanega 18-kratnika zavrnilo. Pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita nemožnost preizkusa tega dela odločitve. Povsem ustrezno je obrazložilo, da je upoštevalo, da je tožnica stara 27 let, da ni izkazala nezmožnosti za delo zaradi zatrjevanih zdravstvenih težav, da ima zaključeno prvo bolonjsko stopnjo izobrazbe, da je brez zaposlitve, da ne prejema nadomestila med brezposelnostjo, ter da je bila pri toženki zaposlena manj kot eno leto. Zlasti slednja okoliščina - trajanje zaposlitve pri toženki, je odločilni kriterij za odmero denarnega povračila namesto reintegracije. Nenazadnje je tudi dikcija drugega odstavka 118. člena ZDR-1, v katerem so naštete okoliščine za odmero denarnega povračila, takšna, da je ta postavka navedena kot prva. To odraža tudi sodna praksa.
podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - duševna motnja - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - razlogi za razvrstitev v posebej varovani oddelek
V postopku za podaljšanje zadržanja pa se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o sprejemu na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča, kar v tem konkretnem primeru, ko gre za sprejem na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda pomeni smiselno uporabo določil 75. in 74. člena ZDZdr.
Eden od pogojev za izrek ukrepa sprejema (enako pa velja tudi za podaljšanje zadržanja) na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda je obstoj duševne motnje pri zadržani osebi. Pri tem pa sam vzrok njenega nastanka ni pravno odločilno dejstvo, zato ni pritrditi pritožniku, da se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ne da preizkusiti, ker se dokazni postopek ni izvajal v smeri ugotavljanja, ali bi lahko bila tudi sladkorna bolezen tipa 2 vzrok za s strani izvedenca ugotovljene duševne motnje pri nasprotnem udeležencu. Zadošča namreč že dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, ki temelji na izvedenskem mnenju sodnega izvedenca psihiatrične stroke, o obstoju duševne motnje.
podaljšanje pripora med preiskavo - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - dokazna ocena
Pri odločanju o priporu se sodišče ne spušča v presojo verodostojnosti dokazov in tehtanje nasprotujočih si dokazov v smislu drugega odstavka 355. člena ZKP, temveč presoja, ali zbrani dokazi zadoščajo za utemeljen sum, da je obdolženec izvršil kaznivo dejanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00039791
ZPacP člen 25, 87, 87/1-20. ZZVZZ člen 23, 23/1-3, 61, 61/2-1. ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1.
pacientove pravice - zdravstvene storitve - stroški zdravljenja - zdravstveni zavod - obvezno zdravstveno zavarovanje - dopolnilno zdravstveno zavarovanje - pojasnilna dolžnost zdravnika - plačilo stroškov zdravljenja iz zdravstvenega zavarovanja - specialistični pregledi - samoplačniška storitev - nastanek denarne obveznosti - prejem računa - prekršek - spor majhne vrednosti - razlogi za pritožbo
Pritožbeno sodišče soglaša z materialnopravnim stališčem sodišča prve stopnje, da predhodna seznanitev pacienta s predvidenimi stroški zdravljenja (in v tem obsegu seznanitev, da vsi stroški ne bodo kriti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja) ni pogoj za nastanek obveznosti plačila teh stroškov. S trenutkom, ko je bila zdravstvena storitev opravljena, je nastala obveznost plačila stroškov zdravljenja. Tudi prejem računa je relevanten zgolj z vidika zapadlosti terjatve in posledičnega teka zakonskih zamudnih obresti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00039032
ZZZDR člen 52, 52/1, 51/2, 59, 59/1. SPZ člen 48, 48/2. ZPP člen 318, 318/1.
skupno premoženje - skupno premoženje zakoncev - razdelitev skupnega premoženja - obseg in deleži na skupnem premoženju - sklepčnost tožbe
Tožnica ni zatrjevala, da bi vlagala delo in sredstva v posebno premoženje toženca in bi lahko zahtevala povračilo povečane vrednosti glede na njen delež na skupnem premoženju (48. člen SPZ), niti ni takega zahtevka postavila. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno štelo, da je tožba posledično nesklepčna in posameznih navedb ni mogoče dopolniti v okviru istega tožbenega zahtevka, saj bi morala za sklepčnost zahtevka spremeniti tožbeni zahtevek, kar bi preseglo okvire postopka za odpravo nesklepčnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00039759
ZPP člen 318, 337, 337/3. ZMZPP člen 49, 55. OZ člen 131, 131/1. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (2015) člen 8.
neposlovna odškodninska odgovornost - goljufija - izvedeni finančni instrumenti - finančne storitve - forex trgovanje - spor z mednarodnim elementom - zamudna sodba - dopustni pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo - vročanje v tujino - prevod pisanj - pristojnost slovenskega sodišča - prepozen ugovor zastaranja
Pogodba ne določa, da mora biti oseba, ki se ji pisanje vroča, opozorjena na to, da lahko pisanje zavrne. Iz 8. člena Pogodbe izhaja, da mora biti pisanjem, ki jih je treba vročiti osebam v zaprošeni državi, priložen prevod v jezik zaprošene države, če pa prevod ni priložen, se vročitev opravi le, če prejemnik pisanje prostovoljno sprejme. Tretja tožena stranka je vročitev sprejela, kar izhaja iz podpisane vročilnice, zato je prvostopenjsko sodišče pravilno štelo, da je s prostovoljnim sprejemom vročitev pravilno opravljena.
ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - taksna obveznost - zahteva za povrnitev sodnih taks - povrnitev sodnih taks - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - zapadlost taksne obveznosti - pravnomočen izvršilni naslov - taksni zavezanec - razmerje med zavezancem in državo
Sodišče je s spornim plačilnim nalogom tožniku naložilo plačilo sodne takse na podlagi določila četrtega odstavka 15. člena ZST-1, po katerem mora stranka, ki je bila oproščena plačila sodnih taks, če v postopku delno uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila, plačati ta del takse. Zmotno je zato pritožbeno stališče, da je taksna obveznost za tožbo v konkretnem primeru nastala že ob njeni vložitvi, saj je bil takrat tožnik plačila oproščen. Obveznost je zapadla šele po pravnomočnosti izvršilnega naslova, ko je imelo sodišče podlago za ugotovitev, da je tožnik taksni zavezanec na podlagi četrtega odstavka 15. člena ZST-1.
pripor po vložitvi obtožnice - podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost
Pritožbeno minimaliziranje teže kaznivega dejanja pa ovrže že sama količina zasežene prepovedane droge in sicer kar 1388 rastlin konoplje, kar je sodišče prve stopnje prav tako temeljito argumentiralo pod točko 8 obrazložitve.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Tožnica je navajala, da je delala prvotno po avtorskih pogodbah, nato pa od 1. 1. 2012 po s. p. na podlagi pogodb o produkcijsko programskem sodelovanju, nato pa je 26. 2. 2018 sklenila pogodbo o zaposlitvi za čas od 1. 3. 2008 dalje. Tožnica je najkasneje takrat, ko je sklenila pogodbo o zaposlitvi imela urejeno delovno razmerje, torej bi morala vložiti tožbo za prejšnje obdobje najkasneje v roku 30 dni od dneva, ko je njeno pogodbeno razmerje prenehalo, lahko pa tudi ob pogojih iz prvega in drugega odstavka 200. člena ZDR-1 tudi prej med trajanjem takšnega razmerja (opr. št. VIII Ips 16/2018 z dne 6. 2. 2019). Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo (v delu tožbe) o zavrženju tožbe za čas od 1. 1. 2008 do 28. 2. 2008 in posledično priznanje pravic iz delovnega razmerja.
ZDDV-1 člen 44, 44-2, 45, 45/1, 45/2. ZPP člen 224, 224/1, 224/4.
najem nepremičnine - najem poslovnih prostorov - najemna pogodba - najemnina - DDV od najemnine - pravica do izbire za obdavčitev transakcij v zvezi z nepremičninami - pisni dogovor - skupna izjava o obdavčljivosti - ničnost dogovora - vročilnica kot javna listina - dokazno breme - izpodbijanje pravilnosti vročilnice
Izjavo o obdavčitvi nepremičnine z DDV je treba davčnemu organu predložiti ob sklenitvi najemnega razmerja za določeno nepremičnino in velja za kontinuiran najem iste nepremičnine po več zaporednih pogodbah, če se podatki o nepremičnini v izjavi ne spremenijo.
Vročilnica predstavlja javno listino in kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dokazno breme, da ni tako, je na toženki, saj je ona tista, ki je trdila, da do (pravilne) vročitve ni prišlo. Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče. V nasprotnem primeru bi potrdilo o vročitvi praktično izgubilo svoj pomen. Toženka bi ob prejemu pisanja mogla in morala preveriti, ali so v njem vsa na kuverti navedena pisanja, in v primeru neskladja med navedbo o vsebini pošiljke in dejansko vsebino to nemudoma sporočiti sodišču.