Vročitev sodnih pisanj pravni osebi je urejena v 133. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ta v prvem odstavku določa, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, ali zakonitemu zastopniku ali prokuristu. Na takšen način se opravi vročitev tudi takrat, ko je treba pisanje vročiti osebno stranki (šesti odstavek 142. člena ZPP). Skladno s sodno prakso je delavec v smislu 133. člena ZPP lahko vsaka oseba, ki je po naročilu ali z vednostjo pravne osebe v pisarni ali poslovnem prostoru. Vročitev tako ne bi bila pravilna zgolj v primeru, če bi se dokazalo, da je pisanje prevzel naključni obiskovalec ali stranka pravne osebe oziroma nekdo, ki se je nahajal v poslovnih prostorih s povsem drugim namenom.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-3, 40, 40/1, 40/1-2.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - nagrada za pisno izdelano mnenje - izvedenec gradbene stroke - nagrada za študij spisa - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - izjemno zahtevno izvedensko mnenje - zahtevno izvedensko mnenje - specificirani stroškovnik - obrazloženost - materialni stroški izvedenca - cenitveno poročilo
Izvedenec je dolžan v zahtevi za nagrado opredeljeno pojasniti, zakaj ocenjuje, da je njegovo delo zelo zahtevno (oziroma v konkretnem primeru celo izjemno zahtevno).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00041680
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 11, 11/1, 11/1-1, 11/1-2.
vojak - misija - neizrabljen tedenski počitek
Sodišče prve stopnje je napačno sledilo logiki tožnika, da se je priznani dodatek za poveljevanje v odločbi o plači nanašal le na dela namestnika poveljnika JRD, medtem ko naj tožnik za funkcijo namestnika poveljnika SVNKON KFOR ne bi bil plačan. Četudi je sodišče ugotovilo, da je tožnik obe funkciji poveljevanja tudi dejansko opravljal, s tem ni podana podlaga za priznanje dvakratnega dodatka iz 2. alineje prvega odstavka 11. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oz. z mednarodnimi pogodbami (Uredba).
Pri tem tudi ne gre za vprašanje, ali ena funkcija drugo izključuje, s čimer se je ukvarjalo sodišče prve stopnje in zavzelo stališče, da se funkciji ne izključujeta. Tudi ni odločilno stališče sodišča prve stopnje, da Uredba kumulacije dodatkov ne izključuje. Bistveno je, da se tožnik v obravnavani zadevi zavzema za priznanje še enega istovrstnega dodatka, kot mu je bil že priznan v odločbi o plači, izdani v zvezi s formacijsko dolžnostjo, kar pa ne pride v poštev.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 54. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/2, 51, 51/2, 51/2-4.
nagrada in stroški izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja - nagrada za študij spisa - izjemno obsežna dodatna dokumentacija - uporaba strokovne literature v tujem jeziku
Pri tako obsežnem spisu, ki skupaj s prilogami obsega več kot 6.000 strani, je nemogoče pričakovati, da bi sodni izvedenec, brez ponovnega vpogleda v strokovno vsebino spisa in v priloge lahko odgovoril na pripombe in dodatna vprašanja strank, v zvezi s katerimi je moral izdelati dopolnitev izvedenskega menja. Zato mu za tako opravljeno delo pripada samostojna (nova) nagrada za študij spisa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00039032
ZZZDR člen 52, 52/1, 51/2, 59, 59/1. SPZ člen 48, 48/2. ZPP člen 318, 318/1.
skupno premoženje - skupno premoženje zakoncev - razdelitev skupnega premoženja - obseg in deleži na skupnem premoženju - sklepčnost tožbe
Tožnica ni zatrjevala, da bi vlagala delo in sredstva v posebno premoženje toženca in bi lahko zahtevala povračilo povečane vrednosti glede na njen delež na skupnem premoženju (48. člen SPZ), niti ni takega zahtevka postavila. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno štelo, da je tožba posledično nesklepčna in posameznih navedb ni mogoče dopolniti v okviru istega tožbenega zahtevka, saj bi morala za sklepčnost zahtevka spremeniti tožbeni zahtevek, kar bi preseglo okvire postopka za odpravo nesklepčnosti.
ZPVAS člen 8, 8/2. ZD člen 221. URS člen 22, 33. SPZ člen 65, 65/1, 72, 72/1. ZAgrS člen 44.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - premoženje agrarne skupnosti - člani agrarne skupnosti - članstvo v agrarni skupnosti - pozneje najdeno premoženje zapustnika - vrnjeno premoženje - odločba o vrnitvi - premoženjska pravica - skupna lastnina - določitev deležev na premoženju - solastniški delež - višina solastniškega deleža - delitev skupne lastnine - pravica do enakega varstva pravic - pravica do zasebne lastnine in dedovanja
Sodna praksa je zavzela stališče, da je v primeru, če so bili člani nekdanje agrarne skupnosti skupni lastniki nepremičnin in je bila lastninska pravica v zemljiški knjigi vpisana brez navedbe solastniških deležev, določene pa so bile deležne pravice vsakokratnih lastnikov hiš oziroma zemljišč, mogoče vrniti premoženje le kot skupno lastnino (saj niso bili odvzeti solastniški deleži). Če je dedinja menila, da bi moral biti zapustnici vrnjen solastniški delež, bi morala to uveljavljati v upravnem postopku s pritožbami zoper delne odločbe o vrnitvi premoženja.
KZ-1-UPB2 člen 284, 284/2.. ZKP-UPB8 člen 371, 371/1, 371/1-11.
kriva izpovedba - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - zavrženje obtožnega predloga
Kaznivo dejanje krive izpovedbe po drugem odstavku 284. člena KZ-1 stori stranka, ki pri dokazovanju z zaslišanjem strank v pravdnem, nepravdnem, izvršilnem ali upravnem postopku po krivem izpove, in sodišče ali drug pristojni organ na to izpovedbo opre svojo odločbo v postopku. Ker je bistvo tega kaznivega dejanja tedaj v izpovedbi, mora biti tedaj ta izpovedba jasna, nedvoumna in koncizna. Sklepanje na to, kaj je nekdo hotel povedati, razlage te njegove izpovedbe ali pa razumevanje posamezne izpovedbe, tudi upoštevaje pri tem predmet tožbe, ali pa sklicevanje na to, kar je obdolženec povedal pred nekim drugim organom, pri čemer je v konkretni kazenski zadevi tudi to zanikal, za obstoj kaznivega dejanja krive izpovedbe ne zadošča.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00041459
ZDR-1 člen 7, 7/4, 46, 47.. ZJU člen 15.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - neenaka obravnava - poseg v dostojanstvo
Trpinčenja ni mogoče izključiti že zato, ker se delavec na posamezna ravnanja ne odzove z uveljavljanjem zahteve za varstvo pravic iz delovnega razmerja.
Pri presoji, ali je neudeležbo na zabavi mogoče opredeliti kot trpinčenje, je bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje, da se zabave tožnica ni nameravala udeležiti, ravno tako pa se tovrstnih zabav ne udeležuje njen mož. Zato ni šlo za ravnanje, ki bi protipravno poseglo v dostojanstvo tožnice. Očitana neprimernost ravnanj nadrejenih še ne pomeni trpinčenja, kot ga opredeljuje četrti odstavek 7. člena ZDR-1.
Zgolj to, da tožena stranka tožnici na njeno željo ni odobrila premestitve in da je na drugo delovno mesto premestila njenega moža, ne pomeni trpinčenja.
ZDDV-1 člen 44, 44-2, 45, 45/1, 45/2. ZPP člen 224, 224/1, 224/4.
najem nepremičnine - najem poslovnih prostorov - najemna pogodba - najemnina - DDV od najemnine - pravica do izbire za obdavčitev transakcij v zvezi z nepremičninami - pisni dogovor - skupna izjava o obdavčljivosti - ničnost dogovora - vročilnica kot javna listina - dokazno breme - izpodbijanje pravilnosti vročilnice
Izjavo o obdavčitvi nepremičnine z DDV je treba davčnemu organu predložiti ob sklenitvi najemnega razmerja za določeno nepremičnino in velja za kontinuiran najem iste nepremičnine po več zaporednih pogodbah, če se podatki o nepremičnini v izjavi ne spremenijo.
Vročilnica predstavlja javno listino in kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dokazno breme, da ni tako, je na toženki, saj je ona tista, ki je trdila, da do (pravilne) vročitve ni prišlo. Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče. V nasprotnem primeru bi potrdilo o vročitvi praktično izgubilo svoj pomen. Toženka bi ob prejemu pisanja mogla in morala preveriti, ali so v njem vsa na kuverti navedena pisanja, in v primeru neskladja med navedbo o vsebini pošiljke in dejansko vsebino to nemudoma sporočiti sodišču.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Tožnica je navajala, da je delala prvotno po avtorskih pogodbah, nato pa od 1. 1. 2012 po s. p. na podlagi pogodb o produkcijsko programskem sodelovanju, nato pa je 26. 2. 2018 sklenila pogodbo o zaposlitvi za čas od 1. 3. 2008 dalje. Tožnica je najkasneje takrat, ko je sklenila pogodbo o zaposlitvi imela urejeno delovno razmerje, torej bi morala vložiti tožbo za prejšnje obdobje najkasneje v roku 30 dni od dneva, ko je njeno pogodbeno razmerje prenehalo, lahko pa tudi ob pogojih iz prvega in drugega odstavka 200. člena ZDR-1 tudi prej med trajanjem takšnega razmerja (opr. št. VIII Ips 16/2018 z dne 6. 2. 2019). Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo (v delu tožbe) o zavrženju tožbe za čas od 1. 1. 2008 do 28. 2. 2008 in posledično priznanje pravic iz delovnega razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00040501
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2. ZPP člen 337. SPZ člen 33.
regulacijska začasna odredba - motenje posesti - sodno varstvo posesti - restriktiven pristop - težko nadomestljiva škoda - poslovna škoda - motilno dejanje - možnost dostopa do prostorov - dvigalo - nedopustna pritožbena novota - odločba Ustavnega sodišča
Začasno odredbo je dopustno izdati v zavarovanje nedenarne terjatve le v nujnih in izjemoma upravičenih primerih z restriktivnim tolmačenjem pravnih standardov, še posebej v obravnavanem sporu zaradi motenja posesti, ki predstavlja začasno zavarovanje dejanskega položaja in ni nujno, da temelji na pravici do posesti.
Če je škodo mogoče izraziti v obliki denarnega zneska, ni mogoče trditi, da je težko nadomestljiva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00039759
ZPP člen 318, 337, 337/3. ZMZPP člen 49, 55. OZ člen 131, 131/1. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (2015) člen 8.
neposlovna odškodninska odgovornost - goljufija - izvedeni finančni instrumenti - finančne storitve - forex trgovanje - spor z mednarodnim elementom - zamudna sodba - dopustni pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo - vročanje v tujino - prevod pisanj - pristojnost slovenskega sodišča - prepozen ugovor zastaranja
Pogodba ne določa, da mora biti oseba, ki se ji pisanje vroča, opozorjena na to, da lahko pisanje zavrne. Iz 8. člena Pogodbe izhaja, da mora biti pisanjem, ki jih je treba vročiti osebam v zaprošeni državi, priložen prevod v jezik zaprošene države, če pa prevod ni priložen, se vročitev opravi le, če prejemnik pisanje prostovoljno sprejme. Tretja tožena stranka je vročitev sprejela, kar izhaja iz podpisane vročilnice, zato je prvostopenjsko sodišče pravilno štelo, da je s prostovoljnim sprejemom vročitev pravilno opravljena.
podaljšanje pripora med preiskavo - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - dokazna ocena
Pri odločanju o priporu se sodišče ne spušča v presojo verodostojnosti dokazov in tehtanje nasprotujočih si dokazov v smislu drugega odstavka 355. člena ZKP, temveč presoja, ali zbrani dokazi zadoščajo za utemeljen sum, da je obdolženec izvršil kaznivo dejanje.
navajanje novih dokazov v pritožbi - nov dokaz - novi dokazi v pritožbi - nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku - uveljavljanje novih dejstev in dokazov v pritožbi
Nov dokaz se v skladu z določbo tretjega odstavka 157. člena ZP-1 pri odločanju o pritožbi ne upošteva. V skladu z navedeno zakonsko določbo mora namreč pritožnik pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji.
ZDR-1 člen 89, 89/2, 89/3, 112, 112/1, 118.. ZSV člen 69.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - pogoj izobrazbe - rok za podajo odpovedi - zamuda roka
Tožnica je z vedenjem tožene stranke opravljala delo, ki ga skladno z določbo 69. člena ZSV ni mogla oziroma smela opravljati. Z odločbo je bilo le ugotovljeno nezakonito stanje pri toženi stranki in ji naloženo, da naj ga odpravi. Ker je tožena stranka za to nezakonito stanje vedela dosti več kot šest mesecev, je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je odpoved nezakonita pravilna.
pogodba o izobraževanju - načelo sorazmernosti - ničnost
Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, bi bila tožena stranka 8,5-kratno zavezana, kar je nesorazmerno in predstavlja tudi kršitev ustavne pravice do proste izbire zaposlitve glede na 49. člen Ustave RS, posledično pa je tak sporazum tudi po oceni pritožbenega sodišča ničen.
podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - duševna motnja - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - razlogi za razvrstitev v posebej varovani oddelek
V postopku za podaljšanje zadržanja pa se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o sprejemu na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča, kar v tem konkretnem primeru, ko gre za sprejem na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda pomeni smiselno uporabo določil 75. in 74. člena ZDZdr.
Eden od pogojev za izrek ukrepa sprejema (enako pa velja tudi za podaljšanje zadržanja) na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda je obstoj duševne motnje pri zadržani osebi. Pri tem pa sam vzrok njenega nastanka ni pravno odločilno dejstvo, zato ni pritrditi pritožniku, da se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ne da preizkusiti, ker se dokazni postopek ni izvajal v smeri ugotavljanja, ali bi lahko bila tudi sladkorna bolezen tipa 2 vzrok za s strani izvedenca ugotovljene duševne motnje pri nasprotnem udeležencu. Zadošča namreč že dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, ki temelji na izvedenskem mnenju sodnega izvedenca psihiatrične stroke, o obstoju duševne motnje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Dopustno je, da delodajalec v sodnem postopku podrobneje utemelji odpovedni razlog, nedopustno pa je, da šele takrat prvič konkretno obrazloži odpovedni razlog. Obrazložitev odpovedi je okvir, ki delodajalcu nalaga dokazno breme dokazovanja zakonitosti odpovedi. Tega bremena toženka že zaradi pavšalne obrazložitve odpovedi ni zmogla, poleg tega pa je sodišče ugotovilo dejanski odpovedni razlog, ki ga toženka v odpovedi ni obrazložila.
Neutemeljeno tožnica izpodbija odločitev o zavrnjenem delu denarnega povračila po 118. členu ZDR-1. Sodišče prve stopnje je na predlog tožnice pogodbo o zaposlitvi razvezalo z dnem zaključka glavne obravnave, tožnici pa je odmerilo denarno povračilo v višini 2.771,75 EUR, to je v višini ene povprečne plače zadnjega tromesečja pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, medtem ko je razliko do vtoževanega 18-kratnika zavrnilo. Pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita nemožnost preizkusa tega dela odločitve. Povsem ustrezno je obrazložilo, da je upoštevalo, da je tožnica stara 27 let, da ni izkazala nezmožnosti za delo zaradi zatrjevanih zdravstvenih težav, da ima zaključeno prvo bolonjsko stopnjo izobrazbe, da je brez zaposlitve, da ne prejema nadomestila med brezposelnostjo, ter da je bila pri toženki zaposlena manj kot eno leto. Zlasti slednja okoliščina - trajanje zaposlitve pri toženki, je odločilni kriterij za odmero denarnega povračila namesto reintegracije. Nenazadnje je tudi dikcija drugega odstavka 118. člena ZDR-1, v katerem so naštete okoliščine za odmero denarnega povračila, takšna, da je ta postavka navedena kot prva. To odraža tudi sodna praksa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00039791
ZPacP člen 25, 87, 87/1-20. ZZVZZ člen 23, 23/1-3, 61, 61/2-1. ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1.
pacientove pravice - zdravstvene storitve - stroški zdravljenja - zdravstveni zavod - obvezno zdravstveno zavarovanje - dopolnilno zdravstveno zavarovanje - pojasnilna dolžnost zdravnika - plačilo stroškov zdravljenja iz zdravstvenega zavarovanja - specialistični pregledi - samoplačniška storitev - nastanek denarne obveznosti - prejem računa - prekršek - spor majhne vrednosti - razlogi za pritožbo
Pritožbeno sodišče soglaša z materialnopravnim stališčem sodišča prve stopnje, da predhodna seznanitev pacienta s predvidenimi stroški zdravljenja (in v tem obsegu seznanitev, da vsi stroški ne bodo kriti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja) ni pogoj za nastanek obveznosti plačila teh stroškov. S trenutkom, ko je bila zdravstvena storitev opravljena, je nastala obveznost plačila stroškov zdravljenja. Tudi prejem računa je relevanten zgolj z vidika zapadlosti terjatve in posledičnega teka zakonskih zamudnih obresti.