izjava obrambe o predlogu - predlog za podaljšanje pripora
S takšnim postopanjem, ko je sodišče o predlogu odločilo preden je iztekel rok za podajo odgovora na predlog za podaljšanje pripora, je sodišče obrambo prikrajšalo za pravico do izjave iz 16. člena ZKP. Ta kršitev, ko se obramba ni mogla vsebinsko opredeliti do navedb v predlogu, je kot utemeljeno opozarja pritožba, vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, zaradi česar se pritožba utemeljeno zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa in za vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločitev.
stečaj zapuščine - rok za dopolnitev nepopolnega predloga - rok za plačilo predujma - zakonski rok - nepodaljšljiv rok - obročno plačilo predujma - zavrženje predloga
Pritožnik je kot predlagatelj postopka predlog za začetek postopka stečaja zapuščine vložil, sodišče prve stopnje pa ga je prejelo 14. 5. 2020. Tega datuma ni mogoče spremeniti, kot predlaga pritožnik. Ne gre namreč za nek sodno določeni rok, temveč gre za dejstvo v zvezi z vložitvijo predloga.
Rok 15 dni določa tretji odstavek 233. člena ZFPPIPP, ta rok kot zakonsko določen rok pa ni podaljšljiv.
Do poteka roka mora biti plačan celoten predujem ali pa mora biti predložena odločba o oprostitvi plačila predujma.
krivdno povzročeni stroški - preložitev naroka za glavno obravnavo - premoženjsko in finančno stanje
Prvo sodišče je v izpodbijanem sklepu obsežno obrazložilo obdolženčevo neaktivnost v zvezi z dvakratnim prihodom na glavno obravnavo, kar je vsakič terjalo preložitev glavnih obravnav in s tem tudi podaljšanje trajanja kazenskega postopka, zato je imelo vso pravno podlago, da je v skladu z določbo prvega odstavka člena 94 ZKP obdolžencu naložilo v plačilo krivdno povzročene stroške, ne glede na njegovo premoženjsko in socialno stanje, ki ga obdolženec problematizira v svojih pritožbenih navedbah.
V pravdnem postopku je uveljavljeno razpravno načelo, ki strankama nalaga, da navedeta dejstva in predlagata dokaze, na katere opirata svoje zahtevke ali s katerimi izpodbijata navedbe in dokaze nasprotnika. Tožena stranka se na trditve tožeče stranke, s katerimi je slednja izpodbijala njene ugovorne navedbe, ni konkretizirano odzvala, čeprav je to možnost imela.
spor o pristojnosti - zbornica - subjektivni kriterij za gospodarski spor - pristojnost okrajnega sodišča
Tožena stranka kot zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP, saj med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) ni zbornice.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nevložitev odgovora na tožbo - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - nedopusten pritožbeni razlog
Ker v postopku ni podanega odgovora na tožbo, je zamudno sodbo dopustno izpodbijati zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ne pa tudi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Če toženka dejanskih okoliščin ni zatrjevala v postopku pred sodiščem na prvi stopnji, jih več ne more v pritožbenem postopku.
Višje sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da okoliščine obravnavane zadeve ne utemeljujejo dopustitve informativnega dokaza za ugotavljanje obsega zatrjevanih del kot podizvajalca S., d. d. Ne drži, da dejstva, ki bi jih tožnik moral dokazati, niso v njegovem zaznavnem območju. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da tožnik ne more s pričami nadomestiti konkretnih trditev o tem, katera dela je opravil. Te informacije najbolje pozna tožnik, zato ne drži, da niso v njegovem zaznavnem območju, da bi bil posledično informativni dokaz dopusten.
URS člen 22.. ZNP-1 člen 5, 5/1.. ZPP člen 82, 82/5, 84, 84/1, 339, 339/2, 339/2-8.
določitev stikov med staršem in otrokom - plačilo preživnine za otroka - postavitev začasnega zastopnika - nevročitev - kršitev pravice stranke do obravnavanja pred sodiščem - načelo kontradiktornosti - pravica do enakega varstva pravic
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče prve stopnje vročitve nasprotni stranki sploh ni poskusilo opraviti. Pri tem ne gre spregledati, da je predlagateljica razpolagala s kontaktnimi podatki nasprotnega udeleženca, tako z naslovom, kot z elektronskim naslovom, saj je zaslišana na naroku pojasnila, da z nasprotnim udeležencem komunicira po elektronski pošti, vendar ga o postopku ni obvestila.
postopek osebnega stečaja - procesna sposobnost v času vložitve tožbe - pomanjkanje procesne sposobnosti - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - odpravljiva pomanjkljivost - konec postopka osebnega stečaja - prenehanje zastopanja - prenehanje pravic in dolžnosti zakonitega zastopnika - konkludentna izjava volje - odobritev neupravičeno zastopanega - naknadna odobritev procesnih dejanj - veljavnost pooblastila - veljavnost pooblastila po začetku osebnega stečaja - sklep o odpustu obveznosti
V začetni fazi postopka toženca kot procesno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik, kar je tedaj pomenilo bistveno kršitev določb postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pri tem pa je napačno pritožbeno stališče, da bi moralo prvo sodišče zavreči tožbo kot nedovoljeno, saj je šlo za odpravljivo pomanjkljivost. Prvo sodišče bi moralo (če bi vedelo, da toženec nima procesne sposobnosti) pozvati tožnico, da popravi tožbo tako, da navede toženčevega zakonitega zastopnika, kateremu bi nato vročilo tožbo s pozivom za odgovor nanjo. S tem bi bila „začetna“ bistvena kršitev določb postopka po omenjeni 11. točki sanirana.
ZPP člen 116, 116/1, 156, 156/1. ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 46, 46/3.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - nepravilna vročitev ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje - napaka sodišča - stroški pravdnega postopka - brezplačna pravna pomoč - plačilo v dobro proračuna rs - povračilo stroškov odvetniku
Ker gre pri nepravilni vročitvi za napako sodišča, je že uveljavljeno stališče v sodni praksi, da stranka nepravilnosti pri vročanju ne more uveljavljati kot podlago za vrnitev v prejšnje stanje, temveč je napačna vročitev lahko le pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog.
odškodninska odgovornost države za delo policije - protipravno ravnanje policista - zakonito ravnanje države - sorazmernost in nujnost ukrepa - upiranje tožnika - neupoštevanje odredbe policista - strokovni prijem
Do nezakonitega postopanja s strani policistov ni prišlo, saj je tožnik najprej kršil ZPrCP, v nadaljevanju pa tudi ZJRM-1. Policista sta ravnala pravilno ter skladno z ZNPPol. Prav tako sta upoštevala načelo sorazmernosti in zoper tožnika uporabila najmilejše, za obravnavani primer ustrezno prisilno sredstvo.
Skladno z 79. členom ZNPPol je uporaba sredstev za vklepanje in vezanje dovoljena, če je glede na okoliščine mogoče pričakovati, da se bo oseba upirala ali samopoškodovala, napadla ali pobegnila, ali če je to nujno za varno izvedbo privedbe ali pridržanja.
ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1 - 1. ZKP člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/3, 76, 76/3.
nepopolna pritožba - odprava pomanjkljivosti vloge - jezik postopka - podpis pritožnika - zastopanje po tuji odvetniški družbi
Sodišče prve stopnje je obdolženca pozvalo k odpravi pomanjkljivosti tako v zvezi z zastopanjem, kot tudi v zvezi z razumljivostjo vloge in ga pri tem opozorilo na posledice, če ne bo ravnal v skladu s pozivom sodišča. Obdolženec je v postavljenem roku odpravil zgolj pomanjkljivosti v zvezi z zastopanjem, ko je pritožbo podpisal sam in jo vložil v svojem imenu, ni pa odpravil pomanjkljivosti glede razumljivosti njegove vloge, saj pritožbe ni prevedel v slovenski jezik.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039605
KZ-1 člen 251, 251/1, 254, 254/2, 254/3.. ZKP člen 372, 372-1.
kaznivo dejanje zatajitve finančnih obveznosti - kaznivo dejanje ponarejanja listin - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo
Kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 stori, kdor ponaredi listino ali spremeni pravo listino zato, da bi se taka listina uporabila kot prava, ali kdor ponarejeno ali spremenjeno listino uporabi kot pravo. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pravilno pojasnilo, da je ponarejena listina tista, ki ne izvira od osebe, ki je na njej navedena kot izdajatelj, pri čemer ni pomembno, ali gre za resnično ali neresnično vsebino.
Navedba, da listina ne izvira od osebe, ki je v njej navedena kot izdajatelj, predstavlja razlago, kaj je ponarejena listina, zato je le-to v opisu dejanja potrebno konkretizirati. Gre za bistveni element kaznivega dejanja ponarejanja listin, ki velja tako za izvršitveno obliko ponareditve listine, kakor tudi za izvršitveno obliko uporabe ponarejene listine.
V obravnavanem primeru se obdolženima R.V. in D.V. očita, da bi naj ponarejene listine uporabila kot prave s tem, da sta dne 25. 2. 2013 v davčno inšpekcijskem postopku obnove odmere dohodnine za leto (…), na Finančni urad Ptuj, po svojem pooblaščencu R.S., predložila ponarejene fotokopije potrdil o predaji gotovine (...), z namenom dokazovanja, da sta gotovino, navedeno na potrdilih, izročila predstavniku družbe M.N. d.o.o, kar pa nista storila, saj družba M.N. d.o.o. navedene gotovine ni nikoli prejela, zaradi česar so fotokopije potrdil ponarejene. Iz takega opisa kaznivega dejanja niso razvidna dejstva in okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče razbrati, da izdajatelj potrdil ni tisti, ki je na njih naveden kot izdajatelj (niti ni razvidno, kdo je izdajatelj potrdil), temveč je konkretizacija očitka v celoti podana v smeri neresničnosti vsebine potrdil, kar za presojo kaznivega dejanja ponarejanja listin ni relevantno.
Stališče zagovornice, da je tudi pri preklicu odložitve potrebno smiselno uporabiti sedmi odstavek 202.d člena ZP-1 in upoštevati okoliščine kot so osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem prekršku, stopnjo njegove odgovornosti in okoliščine, v katerih je prekršek storjen ter oceniti, ali je sploh mogoče pričakovati, da storilec ne bo več ponavljal prekrškov, je zmotno.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - spor o dejstvih - napotitev dedičev na pravdo - pogodba o preužitku - obračunska vrednost zapuščine
Čim je med dediči spor o tem, ali je kdo od njih pridobil določeno zapustnikovo premoženje kot darilo ali pa odplačno, zapuščinsko sodišče ne more izračunati obračunske vrednosti zapuščine in višine nujnega deleža ter ugotoviti, ali je nujni dedni delež posameznih dedičev prikrajšan. Ker gre za spor o dejstvih, zapuščinsko sodišče teh vprašanj ne more samo reševati, saj sodi to v pristojnost pravdnega sodišča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00039710
ZIKS-1 člen 12, 12/1, 12/1-1. ZKP člen 129, 129a, 129a-1. KZ-1 člen 86, 86/4.
nadomestitev izvršitve kazni zapora - zapor ob koncu tedna - zaposlitev
Obsojenec lahko še naprej dela le, če je določeno delo že opravljal in zato jezikovna, logična ter namenska razlaga citirane zakonske določbe pritrjujejo pravilnosti zaključka, da obsojenci tega zakonskega pogoja ne morejo zatrjevati na podlagi bodočih zaposlitev.
Zgolj možnost zaposlitve oziroma obljuba zaposlitve pri delodajalcih R., s. p., oziroma pri pritožbeno navajanemu novemu potencialnemu delodajalcu T., s. p., tako ne zadosti pogoju iz 1. alineje prvega odstavka 12. člena ZIKS-1.
zapuščinski postopek - prekinitev postopka - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - sodna poravnava - sporna dejstva
Zapuščinsko sodišče spornih dejanskih vprašanj ne more rešiti sámo, ampak je dolžno dati dediču, katerega pravico šteje za manj verjetno, možnost, da dokazuje svoj prav v pravdi.
rok za uveljavljanje zahteve za povrnitev stroškov
Do kdaj lahko zahteva povrnitev stroškov, je odvisno od tega, ali se izda odločba na podlagi obravnavanja ali brez poprejšnjega obravnavanja (člen 173/III ZPP) ali pa, da so nastopile okoliščine, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave (določba sedmega odstavka 163. člena ZPP).
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrek kazenskih točk - zastaranje postopka o prekršku - zastaranje izvršitve sankcije
V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče upoštevati določb o zastaranju pregona iz 42. člena ZP-1. Ta je namreč bil pravnomočno končan s pravnomočnostjo plačilnih nalogov, s katerima so bile storilcu izrečene kazenske točke. Prav tako ne more biti govora o zastaranju izvršitve sankcij, saj se sankcija kazenskih točk izvrši z vpisom v skupno evidenco kazenskih točk in je dejansko bila izvršena, saj sicer ministrstvo ne bi poslalo sodišču obvestila, da je storilec dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu.
Poleg tega se je na zastaranje mogoče sklicevati le v primeru, ko je zastaralni rok v celoti iztekel. Dejstvo, da je zastaralni rok skoraj potekel, pa vsekakor ne more imeti enakih učinkov kot njegov iztek in je sklicevanje na domnevno odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru neutemeljeno.
ZGD-1 člen 35, 35/1, 35/3. KZ-1 člen 216, 216/1, 216/2.
zastopanje družbe v pravdnem postopku s strani prokurista - pooblastilo prokurista - zloraba izvršbe
Res je, da glede procesnih pooblastil prokurista v postopkih pred sodišči sodna praksa VSRS v preteklosti ni bila enotna, vendar pa je s sprejetjem in uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I) zakonodajalec dvome glede prokuristovih upravičenj za opravljanje procesnih dejanj odpravil z novim tretjim odstavkom dodanim v 35. člen ZGD-1. Na podlagi slednjega lahko prokurist v mejah upravičenj iz prvega odstavka 35. člena ZGD-1 (prokura upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen) zastopa družbo pred sodišči in drugimi organi.