soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - prodaja v stečajnem postopku - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - javna dražba
Pravilno navaja upravitelj, da se pritožnica (upnica) v tej fazi postopka ne more več pritoževati nad izklicno ceno in razpravljati o ustreznosti izbire načina prodaje. Iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da nihče od upnikov tekom postopka ni vložil nobene pritožbe, iz zapisnika javne dražbe pa je razvidno, da nihče od prisotnih ni imel pripomb na dražbo in da so vsi podpisali dražbeni zapisnik.
ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1 - 1. ZKP člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/3, 76, 76/3.
nepopolna pritožba - odprava pomanjkljivosti vloge - jezik postopka - podpis pritožnika - zastopanje po tuji odvetniški družbi
Sodišče prve stopnje je obdolženca pozvalo k odpravi pomanjkljivosti tako v zvezi z zastopanjem, kot tudi v zvezi z razumljivostjo vloge in ga pri tem opozorilo na posledice, če ne bo ravnal v skladu s pozivom sodišča. Obdolženec je v postavljenem roku odpravil zgolj pomanjkljivosti v zvezi z zastopanjem, ko je pritožbo podpisal sam in jo vložil v svojem imenu, ni pa odpravil pomanjkljivosti glede razumljivosti njegove vloge, saj pritožbe ni prevedel v slovenski jezik.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 339, 339/2, 339/2-15.
klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev klavzule izvršljivosti in pravnomočnosti - razlogi za razveljavitev - prekinitev pravdnega postopka - očitek protispisnosti - vročitev s fikcijo
Prekinitev postopka pa ne more biti namenjena diskreciji pravdne stranke, ali in kdaj bo obstajala, saj je lahko le posledica nastopa tistih začasnih objektivnih okoliščin, katerih vsebino in trajanje je ZPP omejil z nastopom zakonskih razlogov za nadaljevanje postopka.
Tožena stranka se je na samo vročanje sklicevala samo v tem smislu, da ji sodba ne dejansko ne pojmovno ni mogla biti vročena, ker sama v času vročanja ni obstajala. Svoj predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti je namreč utemeljevala s prenehanjem teka procesnih rokov kot posledico prekinitve postopka, nepravilnosti pri samem načinu ali poteku vročanja sodbe pa ni zatrjevala. V pritožbi tudi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da ji je bila sodba vročena s fikcijo. Fikcija vročitve pa potrjuje kot resnično ne le domneve, da je bilo določeno pisanje vročeno, temveč tudi, da je bil naslovnik z njeno vsebino seznanjen.
Višje sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da okoliščine obravnavane zadeve ne utemeljujejo dopustitve informativnega dokaza za ugotavljanje obsega zatrjevanih del kot podizvajalca S., d. d. Ne drži, da dejstva, ki bi jih tožnik moral dokazati, niso v njegovem zaznavnem območju. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da tožnik ne more s pričami nadomestiti konkretnih trditev o tem, katera dela je opravil. Te informacije najbolje pozna tožnik, zato ne drži, da niso v njegovem zaznavnem območju, da bi bil posledično informativni dokaz dopusten.
rok za uveljavljanje zahteve za povrnitev stroškov
Do kdaj lahko zahteva povrnitev stroškov, je odvisno od tega, ali se izda odločba na podlagi obravnavanja ali brez poprejšnjega obravnavanja (člen 173/III ZPP) ali pa, da so nastopile okoliščine, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave (določba sedmega odstavka 163. člena ZPP).
izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine - zamuda roka za ugovor - postopek za vrnitev v prejšnje stanje - narok v postopku za vrnitev v prejšnje stanje - neudeležba stranke na naroku - pravne posledice
ZPP v 118. členu odsotnosti stranke z naroka za vrnitev v prejšnje stanje v postopku ugovora proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne predpisuje nobene posebne pravne posledice.
vmesna sodba - odgovornost za škodo - odgovornost staršev za škodo, ki jo povzroči mladoletni otrok - odgovornost staršev za ravnanje otrok - odgovornost mladoletnika - otrok, mlajši od 14 let kot storilec - nezgoda - pirotehnična nesreča - pravni standard - zmožnost razsojanja mladoletnika - deliktna sposobnost - huda malomarnost - naklep - ravnanje v stiski - soodgovornost za škodo - odgovornost šole - adekvatna vzročnost - teorija sine qua non
Pri presoji civilne odgovornosti se presoja vzročna zveza po načelu adekvatne vzročnosti in ne po načelu sine qua non, ki upošteva vse vzroke in posledice. Zato pritožba ne more uspeti z argumentom, da je prodajalec s prodajo pirotehničnega sredstva sprožil vrsto dogodkov, ki so pripeljali do nastanka škode. Za nezakonito prodajo pirotehničnih sredstev prodajalec odgovarja drugače kot tisti, ki je pirotehnično sredstvo uporabil in z njim povzročil škodo.
Stališče zagovornice, da je tudi pri preklicu odložitve potrebno smiselno uporabiti sedmi odstavek 202.d člena ZP-1 in upoštevati okoliščine kot so osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem prekršku, stopnjo njegove odgovornosti in okoliščine, v katerih je prekršek storjen ter oceniti, ali je sploh mogoče pričakovati, da storilec ne bo več ponavljal prekrškov, je zmotno.
škodni dogodek - verbalni konflikt - huda telesna poškodba - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - zmanjšanje življenjske aktivnosti - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - skaženost - primarni in sekundarni strah - soprispevek - prispevek k nastanku škodnega dogodka - primerna višina odškodnine - pravno priznana škoda - objektivne in subjektivne okoliščine - neto plača - sodna praksa - dokazna ocena priče
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tudi če bi bila tožnica dejansko vpletena v kakšen verbalni konflikt s tožencem, ta ne opravičuje toženčevega fizičnega napada nanjo.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožnici prisodilo 15.650 EUR odškodnine (13,94 oziroma zaokroženo na 14 povprečnih neto plač).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00039871
ZKP člen 76, 76/3, 168, 168/9, 429. KZ-1 člen 134a, 134a/1, 221, 221/1.
nepopolna vloga - dopolnitev vloge - oškodovanec kot tožilec - predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj - kaznivo dejanje napad na informacijski sistem - zavrženje kazenske ovadbe - kaznivo dejanje zalezovanja
Oškodovanka ni konkretizirala sicer datumsko opredeljenih elektronskih sporočil, na podlagi česar bi bilo šele možno sklepati oziroma ugotavljati, ali so in če so, na kakšen način so bila objektivno zmožna doseči posledico predmetnega kaznivega dejanja, ki naj bi se izražala v prestrašenosti in ogroženosti oškodovanke. Prav tako ni bila dovolj določno opredeljena posledica kaznivega dejanja, torej kako naj bi se oškodovankina prestrašenost in ogroženost manifestirali.
Glede opisa kaznivega dejanja napada na informacijski sistem po prvem odstavku 221. člena KZ-1, ki ga oškodovanka očita obema osumljenima, gre najprej ugotoviti, da sploh ne vsebuje časovne in krajevne opredelitve kaznivega dejanja. Čas in kraj storitve kaznivega dejanja sta obvezni sestavini opisa kaznivega dejanja, saj kaznivo dejanje individualizirata kot pravno relevanten dejanski stan ter s tem omogočata učinkovito obrambo.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - dvom v nepristranskost pristojnega sodišča
Okoliščina, da je v obravnavani kazenski zadevi oškodovanka oseba, ki je kot pravosodna sodelavka zaposlena na okrajnem sodišču, ki je sicer stvarno pristojno za sojenje v obravnavani kazenski zadevi, bi utegnila pri obdolžencu vzbuditi dvom o nepristranskosti tega okrajnega sodišča.
postopek osebnega stečaja - procesna sposobnost v času vložitve tožbe - pomanjkanje procesne sposobnosti - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - odpravljiva pomanjkljivost - konec postopka osebnega stečaja - prenehanje zastopanja - prenehanje pravic in dolžnosti zakonitega zastopnika - konkludentna izjava volje - odobritev neupravičeno zastopanega - naknadna odobritev procesnih dejanj - veljavnost pooblastila - veljavnost pooblastila po začetku osebnega stečaja - sklep o odpustu obveznosti
V začetni fazi postopka toženca kot procesno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik, kar je tedaj pomenilo bistveno kršitev določb postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pri tem pa je napačno pritožbeno stališče, da bi moralo prvo sodišče zavreči tožbo kot nedovoljeno, saj je šlo za odpravljivo pomanjkljivost. Prvo sodišče bi moralo (če bi vedelo, da toženec nima procesne sposobnosti) pozvati tožnico, da popravi tožbo tako, da navede toženčevega zakonitega zastopnika, kateremu bi nato vročilo tožbo s pozivom za odgovor nanjo. S tem bi bila „začetna“ bistvena kršitev določb postopka po omenjeni 11. točki sanirana.
V pravdnem postopku je uveljavljeno razpravno načelo, ki strankama nalaga, da navedeta dejstva in predlagata dokaze, na katere opirata svoje zahtevke ali s katerimi izpodbijata navedbe in dokaze nasprotnika. Tožena stranka se na trditve tožeče stranke, s katerimi je slednja izpodbijala njene ugovorne navedbe, ni konkretizirano odzvala, čeprav je to možnost imela.
ZPP člen 116, 116/1, 156, 156/1. ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 46, 46/3.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - nepravilna vročitev ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje - napaka sodišča - stroški pravdnega postopka - brezplačna pravna pomoč - plačilo v dobro proračuna rs - povračilo stroškov odvetniku
Ker gre pri nepravilni vročitvi za napako sodišča, je že uveljavljeno stališče v sodni praksi, da stranka nepravilnosti pri vročanju ne more uveljavljati kot podlago za vrnitev v prejšnje stanje, temveč je napačna vročitev lahko le pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00045837
ZP-1 člen 19a, 19a/1, 202c, 202c/2, 44, 44/3, 44/4. ZDavP-2 člen 125, 126.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - zastaranje izvršitve sankcije - zavrženje predloga - prepozen predlog
Zastaranje izvrševanja sankcije sicer ni bilo predmet odločanja z izpodbijanim sklepom. Kljub temu pa pritožbeno sodišče storilcu pojasnjuje, da je njegovo pritožbeno izraženo pričakovanje, da bo postopek ustavljen, brez realne in pravne podlage. Res je sicer, da tretji odstavek 44. člena ZP-1 določa štiriletni absolutni zastaralni rok za začetek izvrševanja, ki se šteje od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila izrečena sankcija, vendar pa četrti odstavek 44. člena ZP-1 nadalje določa, da globe, odvzema premoženjske koristi s plačilom denarnega zneska in stroškov postopka, glede katerih se je izvrševanje začelo v rokih iz prvega in tretjega odstavka tega člena, ni dopustno več izvrševati po poteku zastaralnih rokov, ki jih določa zakon, ki ureja davčno izvršbo.
Tudi sklicevanje storilca na zastaranje izvršitve sankcije je neutemeljeno.
URS člen 22.. ZNP-1 člen 5, 5/1.. ZPP člen 82, 82/5, 84, 84/1, 339, 339/2, 339/2-8.
določitev stikov med staršem in otrokom - plačilo preživnine za otroka - postavitev začasnega zastopnika - nevročitev - kršitev pravice stranke do obravnavanja pred sodiščem - načelo kontradiktornosti - pravica do enakega varstva pravic
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče prve stopnje vročitve nasprotni stranki sploh ni poskusilo opraviti. Pri tem ne gre spregledati, da je predlagateljica razpolagala s kontaktnimi podatki nasprotnega udeleženca, tako z naslovom, kot z elektronskim naslovom, saj je zaslišana na naroku pojasnila, da z nasprotnim udeležencem komunicira po elektronski pošti, vendar ga o postopku ni obvestila.
izrek kazenskih točk - čas storitve prekrška - dvoletno obdobje
Podatke, ki izhajajo iz obvestila pristojnega organa za vodenje skupne evidence kazenskih točk, je sodišče prve stopnje preverilo s pribavo overjenih fotokopij plačilnih nalogov, s katerimi so storilcu bile izrečene kazenske točke. Iz njih je razvidno, da so vsi plačilni nalogi bili storilcu vročeni na kraju in je njihov prejem potrdil z lastnoročnim podpisom. Iz teh plačilnih nalogov izhajajo datumi izdaje, storitve prekrška, ter pravnomočnosti, kot je navedlo sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da je storilec prepričan, da 3 kazenskih točk za prekršek storjen 15. 8. 2019 in 9 kazenskih točk za prekršek storjen 16. 1. 2020 ni pridobil oziroma, da je te kazenske točke resnično pridobil pred avgustom 2018.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00039710
ZIKS-1 člen 12, 12/1, 12/1-1. ZKP člen 129, 129a, 129a-1. KZ-1 člen 86, 86/4.
nadomestitev izvršitve kazni zapora - zapor ob koncu tedna - zaposlitev
Obsojenec lahko še naprej dela le, če je določeno delo že opravljal in zato jezikovna, logična ter namenska razlaga citirane zakonske določbe pritrjujejo pravilnosti zaključka, da obsojenci tega zakonskega pogoja ne morejo zatrjevati na podlagi bodočih zaposlitev.
Zgolj možnost zaposlitve oziroma obljuba zaposlitve pri delodajalcih R., s. p., oziroma pri pritožbeno navajanemu novemu potencialnemu delodajalcu T., s. p., tako ne zadosti pogoju iz 1. alineje prvega odstavka 12. člena ZIKS-1.
zapuščinski postopek - prekinitev postopka - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - sodna poravnava - sporna dejstva
Zapuščinsko sodišče spornih dejanskih vprašanj ne more rešiti sámo, ampak je dolžno dati dediču, katerega pravico šteje za manj verjetno, možnost, da dokazuje svoj prav v pravdi.
ZPP člen 154, 154/1. ZBPP člen 9, 46, 46/3. ZOdvT člen 36. ZST-1 člen 3, 3/1, 14, 15, 15/2.
povrnitev stroškov postopka - odmera pravdnih stroškov - neuspeh v postopku - oprostitev plačila stroškov postopka - brezplačna pravna pomoč - stroški nasprotne stranke
Vsaka stranka je lahko oproščena le plačila tistih sodnih taks, ki bi jih bila dolžna plačati sama. Tudi dodeljena brezplačna pravna pomoč se nanaša le na upravičencu nastale stroške postopka in dejanske izdatke ter nagrado njegovega pooblaščenca. Plačila sodnih taks, drugih stroškov postopka, dejanskih izdatkov in nagrade pooblaščenca, ki so nastali tožniku, torej toženca ne moreta biti oproščena, saj za to ni zakonske podlage.