ZPP člen 116, 116/1, 156, 156/1. ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 46, 46/3.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - nepravilna vročitev ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje - napaka sodišča - stroški pravdnega postopka - brezplačna pravna pomoč - plačilo v dobro proračuna rs - povračilo stroškov odvetniku
Ker gre pri nepravilni vročitvi za napako sodišča, je že uveljavljeno stališče v sodni praksi, da stranka nepravilnosti pri vročanju ne more uveljavljati kot podlago za vrnitev v prejšnje stanje, temveč je napačna vročitev lahko le pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog.
spor o pristojnosti - zbornica - subjektivni kriterij za gospodarski spor - pristojnost okrajnega sodišča
Tožena stranka kot zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP, saj med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) ni zbornice.
delitev nepremičnine v solastnini - fizična delitev solastne nepremičnine - fizična delitev z izplačilom razlike v vrednosti - kmetijsko zemljišče - upravičen interes solastnika do določenega dela stvari
Iz določb SPZ izhaja, da je primarna fizična delitev stvari in si mora sodišče prizadevati za tako delitev. Prevzem zemljišča z izplačilom vrednosti solastninskega deleža drugemu solastniku po petem odstavku 70. člena SPZ pride v poštev šele, če fizična delitev parcele ne bi bila mogoča ali bi povzročila znatno zmanjšanje vrednosti stvari.
URS člen 22.. ZNP-1 člen 5, 5/1.. ZPP člen 82, 82/5, 84, 84/1, 339, 339/2, 339/2-8.
določitev stikov med staršem in otrokom - plačilo preživnine za otroka - postavitev začasnega zastopnika - nevročitev - kršitev pravice stranke do obravnavanja pred sodiščem - načelo kontradiktornosti - pravica do enakega varstva pravic
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče prve stopnje vročitve nasprotni stranki sploh ni poskusilo opraviti. Pri tem ne gre spregledati, da je predlagateljica razpolagala s kontaktnimi podatki nasprotnega udeleženca, tako z naslovom, kot z elektronskim naslovom, saj je zaslišana na naroku pojasnila, da z nasprotnim udeležencem komunicira po elektronski pošti, vendar ga o postopku ni obvestila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039148
KZ-1 člen 86.
alternativni način izvršitve kazni zapora - subjektivne in objektivne okoliščine
Obsojeni namreč ne izpolnjuje pogojev za alternativno prestajanje kazni, saj v predlogu ni navedel nobenih relevantnih razlogov, ki bi utemeljevali njegov predlog, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v napadenem sklepu.
vmesna sodba - odgovornost za škodo - odgovornost staršev za škodo, ki jo povzroči mladoletni otrok - odgovornost staršev za ravnanje otrok - odgovornost mladoletnika - otrok, mlajši od 14 let kot storilec - nezgoda - pirotehnična nesreča - pravni standard - zmožnost razsojanja mladoletnika - deliktna sposobnost - huda malomarnost - naklep - ravnanje v stiski - soodgovornost za škodo - odgovornost šole - adekvatna vzročnost - teorija sine qua non
Pri presoji civilne odgovornosti se presoja vzročna zveza po načelu adekvatne vzročnosti in ne po načelu sine qua non, ki upošteva vse vzroke in posledice. Zato pritožba ne more uspeti z argumentom, da je prodajalec s prodajo pirotehničnega sredstva sprožil vrsto dogodkov, ki so pripeljali do nastanka škode. Za nezakonito prodajo pirotehničnih sredstev prodajalec odgovarja drugače kot tisti, ki je pirotehnično sredstvo uporabil in z njim povzročil škodo.
izrek kazenskih točk - čas storitve prekrška - dvoletno obdobje
Podatke, ki izhajajo iz obvestila pristojnega organa za vodenje skupne evidence kazenskih točk, je sodišče prve stopnje preverilo s pribavo overjenih fotokopij plačilnih nalogov, s katerimi so storilcu bile izrečene kazenske točke. Iz njih je razvidno, da so vsi plačilni nalogi bili storilcu vročeni na kraju in je njihov prejem potrdil z lastnoročnim podpisom. Iz teh plačilnih nalogov izhajajo datumi izdaje, storitve prekrška, ter pravnomočnosti, kot je navedlo sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da je storilec prepričan, da 3 kazenskih točk za prekršek storjen 15. 8. 2019 in 9 kazenskih točk za prekršek storjen 16. 1. 2020 ni pridobil oziroma, da je te kazenske točke resnično pridobil pred avgustom 2018.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00039710
ZIKS-1 člen 12, 12/1, 12/1-1. ZKP člen 129, 129a, 129a-1. KZ-1 člen 86, 86/4.
nadomestitev izvršitve kazni zapora - zapor ob koncu tedna - zaposlitev
Obsojenec lahko še naprej dela le, če je določeno delo že opravljal in zato jezikovna, logična ter namenska razlaga citirane zakonske določbe pritrjujejo pravilnosti zaključka, da obsojenci tega zakonskega pogoja ne morejo zatrjevati na podlagi bodočih zaposlitev.
Zgolj možnost zaposlitve oziroma obljuba zaposlitve pri delodajalcih R., s. p., oziroma pri pritožbeno navajanemu novemu potencialnemu delodajalcu T., s. p., tako ne zadosti pogoju iz 1. alineje prvega odstavka 12. člena ZIKS-1.
zapuščinski postopek - prekinitev postopka - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - sodna poravnava - sporna dejstva
Zapuščinsko sodišče spornih dejanskih vprašanj ne more rešiti sámo, ampak je dolžno dati dediču, katerega pravico šteje za manj verjetno, možnost, da dokazuje svoj prav v pravdi.
soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - prodaja v stečajnem postopku - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - javna dražba
Pravilno navaja upravitelj, da se pritožnica (upnica) v tej fazi postopka ne more več pritoževati nad izklicno ceno in razpravljati o ustreznosti izbire načina prodaje. Iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da nihče od upnikov tekom postopka ni vložil nobene pritožbe, iz zapisnika javne dražbe pa je razvidno, da nihče od prisotnih ni imel pripomb na dražbo in da so vsi podpisali dražbeni zapisnik.
krivdno povzročeni stroški - preložitev naroka za glavno obravnavo - premoženjsko in finančno stanje
Prvo sodišče je v izpodbijanem sklepu obsežno obrazložilo obdolženčevo neaktivnost v zvezi z dvakratnim prihodom na glavno obravnavo, kar je vsakič terjalo preložitev glavnih obravnav in s tem tudi podaljšanje trajanja kazenskega postopka, zato je imelo vso pravno podlago, da je v skladu z določbo prvega odstavka člena 94 ZKP obdolžencu naložilo v plačilo krivdno povzročene stroške, ne glede na njegovo premoženjsko in socialno stanje, ki ga obdolženec problematizira v svojih pritožbenih navedbah.
Višje sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da okoliščine obravnavane zadeve ne utemeljujejo dopustitve informativnega dokaza za ugotavljanje obsega zatrjevanih del kot podizvajalca S., d. d. Ne drži, da dejstva, ki bi jih tožnik moral dokazati, niso v njegovem zaznavnem območju. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da tožnik ne more s pričami nadomestiti konkretnih trditev o tem, katera dela je opravil. Te informacije najbolje pozna tožnik, zato ne drži, da niso v njegovem zaznavnem območju, da bi bil posledično informativni dokaz dopusten.
ZGD-1 člen 35, 35/1, 35/3. KZ-1 člen 216, 216/1, 216/2.
zastopanje družbe v pravdnem postopku s strani prokurista - pooblastilo prokurista - zloraba izvršbe
Res je, da glede procesnih pooblastil prokurista v postopkih pred sodišči sodna praksa VSRS v preteklosti ni bila enotna, vendar pa je s sprejetjem in uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I) zakonodajalec dvome glede prokuristovih upravičenj za opravljanje procesnih dejanj odpravil z novim tretjim odstavkom dodanim v 35. člen ZGD-1. Na podlagi slednjega lahko prokurist v mejah upravičenj iz prvega odstavka 35. člena ZGD-1 (prokura upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen) zastopa družbo pred sodišči in drugimi organi.
ZPP člen 154, 154/1. ZBPP člen 9, 46, 46/3. ZOdvT člen 36. ZST-1 člen 3, 3/1, 14, 15, 15/2.
povrnitev stroškov postopka - odmera pravdnih stroškov - neuspeh v postopku - oprostitev plačila stroškov postopka - brezplačna pravna pomoč - stroški nasprotne stranke
Vsaka stranka je lahko oproščena le plačila tistih sodnih taks, ki bi jih bila dolžna plačati sama. Tudi dodeljena brezplačna pravna pomoč se nanaša le na upravičencu nastale stroške postopka in dejanske izdatke ter nagrado njegovega pooblaščenca. Plačila sodnih taks, drugih stroškov postopka, dejanskih izdatkov in nagrade pooblaščenca, ki so nastali tožniku, torej toženca ne moreta biti oproščena, saj za to ni zakonske podlage.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00039330
KZ-1 člen 226, 226/2, 226/3.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - isti historični dogodek - pravna kvalifikacija - zahteva za uvedbo preiskave
Pravno razlogovanje pritožbe o kršitvi načela ne ″bis in idem″, sklicujoč se pri tem na selektivno povzeta jedra sodbe VS RS, opr. št. I Ips 36893/2010 z dne 13. 3. 2014 je napačno in ni primerljivo z obravnavanim primerom, kot tudi pravilno izpostavlja osumljenec v odgovoru na pritožbo. Prvo sodišče je (točka 4) v tem delu izčrpno povzelo ustaljeno sodno prakso, ki kot ključno in enotno pri tem opozarja, da pri kršitvi navedenega načela gre za vprašanje, ali gre za ista dejanja, torej za isti historični dogodek, o katerem je že bilo presojeno in zoper isto osebo, ni pa relevantna pri tem pravna kvalifikacija, s čemer pritožba skuša prepričati o nasprotnem. Prepoved pa se, česar pritožba kljub izčrpni razlagi v izpodbijanem sklepu ne sprejema, nanaša na vse meritorne in tudi nemeritorne odločbe (sklep o ustavitvi, zavrnilna sodba).
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039163
KZ-1 člen 86.
način izvršitve kazni zapora - delo v splošno korist - premestitev na odprti oddelek - nadomestitev kazni zapora - specialni povratnik
Glede obdolženčeve prošnje v pritožbi, da mu naj pritožbeno sodišče dovoli prestajati kazen zapora na odprtem oddelku ZPKZ Maribor - Rogoza, pa je potrebno povedati, da je pritožbeno sodišče ne more obravnavati niti o njej odločiti, ampak bo o prošnji, ki jo bo vložil obdolženec, odločil ZPKZ Maribor, ko bo obdolženec nastopil izrečeno mu kazen zapora.
izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine - zamuda roka za ugovor - postopek za vrnitev v prejšnje stanje - narok v postopku za vrnitev v prejšnje stanje - neudeležba stranke na naroku - pravne posledice
ZPP v 118. členu odsotnosti stranke z naroka za vrnitev v prejšnje stanje v postopku ugovora proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne predpisuje nobene posebne pravne posledice.
utemeljen sum - pravnomočna obtožnica - podaljšanje pripora
Ker je v predmetni zadevi utemeljen sum pravnomočno ugotovljen in ker se od pravnomočnosti obtožnice niso ugotovila nova dejstva ali okoliščine, ki bi bile pomembne za presojo utemeljenosti suma glede obtoženemu očitanih kaznivih dejanj, tudi tokrat pritožbenih navedb, ki se nanašajo na izpodbijanje utemeljenega suma, ni mogoče šteti za utemeljene.
začasna odredba - sprememba stikov - varstvo koristi otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - telefonski stiki z otrokom
Temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe, kot enega izmed ukrepov za varstvo koristi otrok, je resna ogroženost otrok. V obravnavanem primeru ni bilo z zadostno mero verjetnosti izkazano, da bi otroku brez izdaje začasne odredbe nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00038797
DZ člen 5, 239, 239/2, 293. ZNP-1 člen 1. ZPP člen 335, 335-1, 335-4, 343. ZZZDR člen 106.
obvezna sestavina pritožbe - podpis pritožnika - navedba akta, ki se izpodbija - podaljšanje roditeljske pravice - pravni učinek pravnomočnosti odločbe - starost otroka oziroma njegova polnoletnost - polnoletnost otroka - obstoj duševne motnje - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbništvo - postavitev skrbnika - urejanje stikov z otrokom - starševska skrb
Obvezni sestavini pritožbe sta navedba sodbe, zoper katero se pritožba vlaga in podpis pritožnika, ki ju obravnavana pritožba vsebuje.
Drugemu tožencu (kateremu je bil zaradi hudega zaostanka v duševnem razvoju podaljšana roditeljska pravica) ni v korist ureditev stikov s tožnikom (očetom).
V skladu z določbo 293. člena DZ je treba za zakonske učinke pravnomočne sodne odločbe o podaljšanju roditeljske pravice uporabiti določbe DZ. Ta ne pozna več podaljšanja roditeljske pravice čez otrokovo polnoletnost, ampak sodišče mlade odrasle, ki zaradi motenj v razvoju ne morejo sami poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo za odrasle osebe.
Zakonski učinek sklepa, s katerim je bila staršem drugega toženca podaljšana roditeljska pravica, je torej, da je drugi toženec postavljen pod skrbništvo za odrasle osebe, kar je sodišče prve stopnje očitno spregledalo. Skoraj enaindvajsetletni drugi toženec ni otrok v smislu sedaj veljavnega 5. člena DZ oziroma 1. člena KOP in v smislu 106. člena ZZZDR ter se ga ne sme več obravnavati kot otroka. Ker je tako, določbe ZZZDR in DZ (ki predstavljajo podlago za urejanje stikov z mladoletnimi otroki) ne dajejo podlage za urejanje stikov drugega toženca s tožnikom.
Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, in s prizadevanjem za zdravljenje ter usposabljanje za samostojno življenje (drugi odstavek 239. člena DZ). Skrb za varstvo osebnosti varovanca je pravni standard, ki ga je treba zapolniti glede na okoliščine konkretnega primera. Skrbnik je dolžan skrbeti za zadovoljevanje varovančevih fizioloških, higienskih, zdravstvenih ter socialnih potreb, ne more pa ga zastopati v zadevah osebne narave.